Jedro

Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč v tretjem odstavku 7. člena določa, da se parcela objekta določi kot zmnožek površine stavbišča in faktorja 1,5 šele v primeru, če parcele objekta ni mogoče določiti na drug, v odloku pred tem navedeni način. Da se v obravnavanem primeru parcele objekta ne da določiti po dejanskem stanju, navaja tožnik sam (v tožbi, pritožbi); torej pride za določitev parcele objekta (še pred načinom, da se površina stavbišča množi z 1,5) v poštev določitev po merilih in pogojih veljavnega prostorsko izvedbenega akta občine, to je OPN Cerknica. Sodišče tožniku ne pritrjuje, da bi organ ne mogel uporabiti določbe OPN Cerknica o minimalni velikosti parcel, namenjenih gradnji. Vsekakor gre za objektiven način določitve parcele objekta za primer, da ni (že) določena, in za njegovo uporabo govorijo tudi razumni in stvarno utemeljeni razlogi (ne upošteva se zgolj stavbišča, pač pa skupna tlorisna površina, ki upošteva število etaž, in določi se minimalna velikost parcele za stavbo). Pri določitvi parcele objekta z uporabo faktorja 1,5 po mnenju sodišča gotovo ne bi šlo za tesnejšo stvarno povezanost med objektom in parcelo kot pri določitvi parcele po uporabljeni določbi OPN Cerknica.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Občinska uprava Občine Cerknica (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo odmerila tožniku komunalni prispevek za stanovanjsko stavbo na naslovu ..., na parceli št. *191/1 k. o. ..., za priklop na javno kanalizacijsko omrežje (izboljšanje komunalne opremljenosti) v višini 3.666,42 EUR. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je izdana v ponovnem postopku v izvrševanju sodbe tega sodišča I U 1915/2017 z dne 15. 1. 2019, s katero je sodišče odpravilo dokončno odločbo prvostopenjskega organa z dne 10. 5. 2017 ter zadevo vrnilo organu v ponovni postopek. Navaja, da je moral ponovno (pravilno) določiti parcelo objekta. Določil jo je skladno s pravili o določitvi minimalne velikosti parcel, namenjenih gradnji, in sicer tako, da je skupno površino zemljišča pod stavbo množil s številom etaž (nad zemljo) ter pomnožil s faktorjem 2,5 (369,3 m2 x 2 etaži x 2,5), kar je v skladu z Občinskim prostorskim načrtom Občine Cerknica (v nadaljevanju OPN Cerknica) minimalna parcela za tak objekt. Pri izračunu komunalnega prispevka je upošteval še neto tlorisno površino objekta 514,80 m2 (kot izhaja iz uradne evidence Geodetske uprave Republike Slovenije REN, faktor dejavnosti 0,8) in da je tožnik izključni lastnik nepremičnine.

Organ navaja, da je bil v ugotovitvenem postopku tožnik seznanjen z informativnim izračunom komunalnega prispevka in da je nanj podal pripombe, v katerih je navedel nestrinjanje z uporabljenimi podatki za odmero in pa odsotnost pravne podlage za odmero komunalnega prispevka. Upravni organ je vse tožnikove ugovore zavrnil kot neutemeljene.

2. Župan Občine Cerknica (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je z odločbo z dne 2. 6. 2020 zavrnil tožnikovo pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo.

**Navedbe strank v postopku upravnega spora**

3. Tožnik uvodno navaja, da je o njegovi pritožbi odločala toženka sama in ne župan, kar po njegovem mnenju predstavlja bistveno kršitev določb postopka. Tožnik dalje navaja, da je lastnik nepremičnine s parcelno številko *191/1 k.o. ... do celote in da se na njej nahajajo: samostoječa stanovanjska stavba v izmeri 514,8 m2, samostoječa kmetijska stavba v izmeri 632 m2, ki v naravi predstavlja hlev za živino, samostoječa kmetijska stavba v izmeri 36 m2, ki v naravi predstavlja pomožni kmetijski del stavbe - leseni objekt za spravilo kmetijske mehanizacije in orodje ter napajalni postaji za oskrbo živine s pitno vodo iz vodnjaka, in betonirano gnojišče s pripadajočo greznico. Kmetijski objekti ne služijo stanovanjski stavbi, temveč so namenjeni kmetijski dejavnosti. Prav tako niso priključeni na kanalizacijsko omrežje, saj imajo za to ustrezne nepropustne greznice. Ti objekti nimajo stanovanjskega namena in jih ni mogoče upoštevati pri izračunu parcele objekta. V postopku je bila za določitev velikosti parcele objekta uporabljena določba tretjega odstavka 7. člena Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč na območju Občine Cerknica (v nadaljevanju Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč). S tako določitvijo velikosti parcele objekta se tožnik ne strinja. Določba, ki je bila v postopku uporabljena, je po njegovem mnenju namenjena določitvi minimalne velikosti parcele, namenjene gradnji, za izvajanje parcelacije (tretji odstavek 79. člena OPN Cerknica). Take metodologije ni mogoče uporabiti pri parcelah, ki so po velikosti in obliki že opredeljene in niso predmet parcelacije. Po drugem odstavku 5. člena Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (v nadaljevanju Pravilnik) se v primeru, da parcela objekta ni določena, upošteva stavbišče x 1,5. Tako določa tretji odstavek 7. člena Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč. Tak način določitve velikosti parcele objekta bi moral uporabiti upravni organ v predmetni zadevi. Tožnikova stanovanjska stavba je bila zgrajena leta 1850, ko se še ni zahtevala projektna dokumentacija. Tudi iz dejanskega stanja nepremičnine ni mogoče ugotoviti velikosti parcele objekta, takšnih meril in pogojev pa tudi ne določajo veljavni prostorski izvedbeni akti občine. Glede na navedeno je organ v postopku zmotno uporabil materialno pravo in je posledično nepravilno ugotovil dejansko stanje. Ob uporabi pravilnih podatkov znaša površina parcele objekta 553,5 m2. Pravilen izračun komunalnega prispevka pa v tem primeru znaša 2.737,115 EUR.

Tožnik sodišču primarno predlaga, naj tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi, tožniku pa odmeri komunalni prispevek v višini 2.737,115 EUR, zahteva pa tudi povrnitev preveč plačanega komunalnega prispevka v višini 929,305 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila, in povrnitev stroškov tega sodnega postopka. Podrejeno tožnik sodišču predlaga, naj tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne organu v ponovni postopek.

4. Toženka v odgovoru na tožbo najprej zavrača tožbeni ugovor, da je pritožbeno odločbo izdal nepristojen organ in navaja, da je iz odločbe razvidno, da jo je izdal župan. V nadaljevanju pa prereka tudi tožbene navedbe o tem, da je bilo v postopku za izdajo odmerne odločbe kršeno materialno pravo in da je bilo (zato) dejansko stanje nepravilno uporabljeno. Pri določitvi parcele objekta je organ pravilno upošteval določbe Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in OPN Cerknica. Toženka sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka.

5. Tožnik v pripravljalni vlogi vztraja pri navedbah v tožbi in prereka navedbe toženke v odgovoru na tožbo.

6. Toženka v prvi pripravljalni vlogi v bistvenem vztraja pri podanih navedbah ter izpodbijani odločitvi in razlogih zanjo.

**Odločanje po sodniku posamezniku**

7. Sodišče je 6. 9. 2022 sprejelo sklep I U 850/2020, da v zadevi odloča sodnica posameznica. Stranki postopka sestavi sodišča nista ugovarjali, ne pisno ne na posebno vprašanje na glavni obravnavi.

**Glavna obravnava**

8. Sodišče je 6. 10. 2022 opravilo javno glavno obravnavo. Obravnave sta se udeležili obe stranki, tožeča in tožena. Na glavni obravnavi je sodišče izvedlo dokaze z vpogledom v vse tožbi priložene listine in listine upravnega spisa. Stranki pa sta v svoji besedi vztrajali pri stališčih iz tožbe oziroma odgovora na tožbo, ter svoja stališča še dodatno argumentirali. Tožnik se je pri tem skliceval tudi na sodno prakso tega sodišča, sodbe I U 2016/2017 z dne 22. 1. 2019, I U 2012/2017 z dne 29. 1. 2019 ter I U 1007/2020 z dne 27. 5. 2022. **K I. točki izreka**

9. Tožba ni utemeljena.

10. V obravnavani zadevi je sporna odmera komunalnega prispevka tožniku za stanovanjsko stavbo na naslovu ..., na parceli št. *191/1 k. o. ..., zaradi izboljšanja komunalne opremljenosti, za priklop na javno kanalizacijsko omrežje. Odločba je bila izdana v ponovnem postopku, v izvrševanju sodbe tega sodišča I U 1915/2017 z dne 15. 1. 2019. V sodbi je sodišče navedlo, da bi moral organ, ker parcela objekta v obravnavanem primeru ni določena, le-to po tretjem odstavku 7. člena Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč določiti na podlagi dejanskega stanja oziroma meril in pogojev iz veljavnih prostorsko izvedbenih aktov občine; če tudi to ne bi bilo mogoče, pa bi moral površino stavbišča pomnožiti s faktorjem 1,5, kot določa tudi 5. člen Pravilnika. Iz sodbe še izhaja, da je materialno pravno nepravilno šteti kot parcelo objekta površino katastrske parcele samo po sebi, kakor je utemeljeval odločitev o odmeri komunalnega prispevka drugostopenjski organ v (prejšnjem) pritožbenem postopku.

11. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je v ponovnem postopku organ v skladu s pravnim mnenjem v sodbi I U 1915/2017 z dne 15. 1. 2019 parcelo objekta določil na podlagi tretjega odstavka 7. člena Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč, ki določa, da se parcela objekta za objekte, za katere je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, ugotovi iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja; kadar parcele objekta ni mogoče izračunati na način, določen z drugim odstavkom1, oziroma parcela ni določena, se le-ta določi na podlagi dejanskega stanja oziroma na podlagi meril in pogojev iz veljavnih prostorsko izvedbenih aktov občine; kolikor parcele ni mogoče določiti na tak način, se površina stavbišča objekta pomnoži s faktorjem 1,5. Parcelo objekta je določil skladno s pravili o določitvi minimalne velikosti parcel, namenjenih gradnji, v OPN Cerknica, in sicer je površino zemljišča pod stavbo (369,3 m2) množil s številom etaž (nad zemljo) (2) in pomnožil s faktorjem 2,5. OPN Cerknica pa v tretjem odstavku 79. člena določa, da se minimalna velikost parcel, namenjenih gradnji, za izvajanje parcelacije za prostostoječe eno in dvostanovanjske stavbe ter počitniške hišice določi tako, da se skupno tlorisno površino osnovne stavbe pomnoži s faktorjem 2,52. 12. Tožnik takšnemu načinu določitve parcele objekta nasprotuje ob utemeljevanju, da je določba tretjega odstavka 79. člena OPN Cerknica, ki je bila v postopku uporabljena, namenjena zgolj določitvi minimalne velikosti parcele zaradi gradnje, ter je v drugih primerih, ko ne gre za parcelacijo, ni mogoče uporabiti. Ker projektne dokumentacije tožnik nima, saj je bila njegova stanovanjska stavba zgrajena leta 1850, ko se še ni zahtevala projektna dokumentacija in tudi iz dejanskega stanja nepremičnine po njegovem mnenju ni mogoče ugotoviti velikosti parcele objekta, tožnik meni, da bi bilo treba parcelo objekta določiti tako, da bi organ površino stavbišča množil s faktorjem 1,5, kot določa tudi Pravilnik v drugem odstavku 5. člena.

13. Sodišče se s tožnikom ne strinja. Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč v tretjem odstavku 7. člena določa, da se parcela objekta določi kot zmnožek površine stavbišča in faktorja 1,5 šele v primeru, če parcele objekta ni mogoče določiti na drug, v odloku pred tem navedeni način. Da se v obravnavanem primeru parcele objekta ne da določiti po dejanskem stanju, navaja tožnik sam (v tožbi, pritožbi); torej pride za določitev parcele objekta (še pred načinom, da se površina stavbišča množi z 1,5) v poštev določitev po merilih in pogojih veljavnega prostorsko izvedbenega akta občine, to je OPN Cerknica. Sodišče tožniku ne pritrjuje, da bi organ ne mogel uporabiti določbe OPN Cerknica o minimalni velikosti parcel, namenjenih gradnji. Vsekakor gre za objektiven način določitve parcele objekta za primer, da ni (že) določena, in za njegovo uporabo govorijo tudi razumni in stvarno utemeljeni razlogi (ne upošteva se zgolj stavbišča, pač pa skupna tlorisna površina, ki upošteva število etaž, in določi se minimalna velikost parcele za stavbo). Pri določitvi parcele objekta z uporabo faktorja 1,5 po mnenju sodišča gotovo ne bi šlo za tesnejšo stvarno povezanost med objektom in parcelo kot pri določitvi parcele po uporabljeni določbi OPN Cerknica.

14. Opisani način določitve parcele objekta za stanovanjsko stavbo ne upošteva kmetijskih objektov, saj je bila parcela objekta določena po formuli: skupna tlorisna površina osnovne stavbe x 2,5, zato upoštevanju kmetijskih objektov pri izračunu komunalnega prispevka tožnik nasprotuje brez podlage. Po presoji sodišča je s tem v celoti spoštovana določba drugega odstavka 82. člena Zakona o prostorskem načrtovanju, da se komunalni prispevek odmeri (med drugim) glede na izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo.

15. Prav tako tožnik neutemeljeno ugovarja, da metodologije po določbah OPN ni mogoče uporabiti pri parcelah, ki so po velikosti in obliki že opredeljene. Tudi če je zemljiška parcela *191/1 k. o. ... po površini določena (2.189 m2), pa ni določena parcela objekta - organ jo je v predmetnem postopku določil v površini 1.846,40 m2 – in tožnik niti ne zatrjuje, da bi po prostorskem aktu ne šlo za stavbno zemljišče. 16. Tožnik se je na glavni obravnavi skliceval tudi na sodno prakso tega sodišča ter zatrjeval, da je sodišče v podobnih primerih zavzemalo stališče, da je v primeru, da projektne dokumentacije ni, potrebno upoštevati pravilo, da se površina stavbišča pomnoži s faktorjem 1,5; navajal je sodbe I U 2016/2017 z dne 22. 1. 2019, I U 2012/2017 z dne 29. 1. 2019 ter I U 1007/2020 z dne 27. 5. 2022. V zvezi s temi navedbami sodišče ugotavlja, da je v sodbah v zadevah I U 2012/2017 in I U 2016/2017 zavzelo stališče, kot v predmetni, da je v primeru, ko zavezanec za komunalni prispevek ne poseduje projektne dokumentacije, materialno pravno napačno upoštevanje kot parcele objekta površine katastrske parcele v celoti, ampak da je potrebno šteti, da parcela objekta ni določena, ter jo določiti po Odloku o programu opremljanja stavbnih zemljišč. Iz sodb, na kateri se sklicuje tožnik, pa v nadaljevanju ne izhaja, da bi šlo za isto sporno pravno vprašanje kot v predmetnem primeru: ali uporabiti za določitev parcele objekta OPN ali Pravilnik, in tudi ne podlaga za stališče, da se parcela objekta, kadar ni določena, določi po Pravilniku. Tako da iz primerjave omenjenih sodb ni mogoče neposredno izvajati zaključka o vprašanju (ne)enotnosti sodne prakse. V sodbi I U 1007/2020 z dne 19. 5. 2022 pa je sodišče prav tako zavzelo stališče, da je materialno pravno napačno upoštevanje – samo po sebi - kot parcele objekta površine katastrske parcele v celoti, pri čemer pa je odločbo o odmeri komunalnega prispevka odpravilo iz razloga, ker ni moglo preizkusiti njene zakonitosti, zaradi njene nezadostne obrazloženosti glede vprašanja, ali je bil komunalni prispevek odmerjen le za stavbno zemljišče, ki je opremljeno s komunalno opremo (drugi odstavek 82. člena ZPNacrt). Tako da tudi v tem primeru ni mogoče neposredno primerjati odločitev v sodbah I U 1007/2020 z dne 19. 5. 2022 in predmetni, saj relevantna pravna vprašanja niso ista.

17. Zaključno sodišče kot neutemeljen zavrača tudi tožbeni ugovor, da je o tožnikovi pritožbi odločala toženka sama in ne župan, kar po njegovem mnenju predstavlja bistveno kršitev določb postopka. Tožena stranka (v tem primeru občina) že pojmovno ne more odločati v upravnem postopku – v imenu organizacij (države, občine) odločajo v upravnih zadevah njihovi stvarno pristojni organi (16., 17. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP), odločbe pa izdajajo njihovi predstojniki oziroma od njih pooblaščene uradne osebe (28. do 32. člen ZUP). Tudi v obravnavani zadevi je odločbo (na drugi stopnji) pravilno izdal župan (občine); zato nepravilna navedba organa, ki je odločbo izdal, v uvodu odločbe, ne predstavlja bistvene kršitve pravil postopka.

18. Ker je po navedenem sodišče presodilo, da so tožbeni ugovori neutemeljeni, ugotovilo pa tudi ni kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

**K II. točki izreka**

19. Kadar sodišče tožbo (med drugim) zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

1 Po drugem odstavku 7. člena Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč je parcela objekta zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerem stoji oziroma je predviden objekt skupaj z urejenimi površinami, ki služijo temu objektu in je po prostorskem aktu opredeljeno kot stavbno zemljišče. 2 Skupna tlorisna površina stavbe predstavlja seštevek bruto površin vseh etaž, ki so v celoti nad terenom (1. točka prvega odstavka 50. člena OPN Cerknica).