Jedro

Odločitev sodišča prve stopnje, da se sporna nepremičnina razdeli civilno, je preuranjena. V zemljiški knjigi je pri solastnemu deležu nasprotnega udeleženca vpisan zemljiški dolg. Pritožba utemeljeno opozarja, da je predlagateljica zatrjevala, da je nasprotni udeleženec zlorabil pravni institut zemljiškega dolga, zatrjevala je ničnost vzpostavitve zemljiškega dolga in ničnost posla. Ker vprašanje veljavnosti zavezovalnega pravnega posla, ki je bil podlaga za vzpostavitev zavarovanja, in vknjižbe zemljiškega dolga (ali je ta veljavna ali ne), predstavlja predhodno vprašanje za odločitev sodišča v tej zadevi, pritožba utemeljeno opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje ravnati v skladu z 9. členom ZNP. Od tega, ali je vknjižba zemljiškega dolga veljavna ali ne, je namreč odvisen način delitve nepremičnine v tej zadevi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (1. točki izreka) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nepremičnina s parc. št. ... k. o. X, ki je v solasti predlagateljice in nasprotnega udeleženca, vsakega do 1/2, razdeli tako, da se proda, izkupiček pa se razdeli med udeleženca po višini njunih solastninskih deležev (1. točka izreka). V 2. točki izreka je odločilo o skupnih stroških postopka.

2. Zoper sklep se pritožuje predlagateljica iz vseh pritožbenih razlogov. Izpodbija ga v 1. točki izreka in predlaga, da v tej točki sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev. Uvodoma povzema dejansko stanje in potek postopka. Poudarja, da je nasprotnemu udeležencu uspelo zavleči nepravdni postopek do jeseni 2014, ko je bilo ugotovljeno, da je nasprotni udeleženec svoj solastni delež obremenil z zemljiškim dolgom v enormni višini 180.000,00 EUR teden dni pred ukinitvijo tega zakonskega instituta. Brez dvoma je šlo za lažni zemljiški dolg, saj ga je nasprotni udeleženec ustanovil z namenom, da izigra predlagateljico in ji prepreči pridobitev izključne lastninske pravice na hiši. Predlagateljica je zatrjevala, da veljavnega zavezovalnega pravnega posla, kot podlage vzpostavitve tega zavarovanja ni bilo in je tak posel ničen. Sodišču je predlagala, da ob smiselni uporabi 172.a člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) izpelje oklicni postopek. Sodišče bi lahko pravno podlago za tovrstno postopanje našlo v določilu prvega odstavka 5. člena, 8. člena in 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) ter subsidiarni uporabi 13. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Če se sodišče za oklicni postopek ne bi odločilo, bi lahko zaradi suma v ničnost vzpostavljenega zemljiškega dolga predlagateljico napotilo, da v določenem roku sproži ustrezen postopek za rešitev tega vprašanja (9. člen ZNP) ali pa nasprotnemu udeležencu naložilo, da dokaže zakonitost vzpostavitve zemljiškega dolga s predložitvijo pravne podlage zanj. Ni prav, da sodišče dopusti, da udeleženec sodnega postopka z zlorabami pravnih sredstev doseže nekaj, česar sicer ne bi. Odločitev sodišča je nelogična in neuresničljiva, noben povprečno razgledan človek ne bo kupil nepremičnine skupaj z zavarovanjem nekega fantomskega dolga, ki je višje od vrednosti celotne prodajane nepremičnine. Sodišče ponuja opcijo rešitve v institutu zakonske subrogacije, kar je nesmiselno.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V skladu s 70. členom Stvarnopravnega zakonika (SPZ) sodišče primarno odloči o načinu delitve stvari tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Če fizična delitev stvari v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, sodišče odloči, naj se stvar proda in razdeli kupnina (civilna delitev). Na predlog solastnika lahko sodišče odloči, da namesto prodaje stvar pripada v celoti njemu, če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče (drugi, četrti in peti odstavek 70. člena SPZ).

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da fizična delitev predmetne solastne nepremičnine ni mogoča in teh ugotovitev pritožba ne izpodbija. Glede predloga predlagateljice za dodelitev celotne nepremičnine v njeno last in izplačilo pripadajočega solastninskega deleža nasprotnemu udeležencu pa je ugotovilo, da pogoji za dodelitev celotne nepremičnine v izključno last predlagateljice niso izpolnjeni, ker je predlagateljica želela prevzeti nepremičnino, ki ne bi bila obremenjena z vknjiženim zemljiškim dolgom oziroma, da se ji odloži izplačilo pripadajočega deleža nasprotnemu udeležencu do izbrisa zemljiškega dolga.

6. Razlogi sodišča, da odložitev izplačila do izbrisa zemljiškega dolga v tem nepravdnem postopku ni mogoča, so pravilni, saj mora sodišče pri odločitvi upoštevati stanje nepremičnine v času odločanja. Pravilno je sodišče tudi ocenilo, da smiselna uporaba določb 172.a člena ZIZ ne pride v poštev.

7. Kljub temu pa je odločitev sodišča prve stopnje, da se sporna nepremičnina razdeli civilno, preuranjena. V zemljiški knjigi je pri solastnemu deležu nasprotnega udeleženca vpisan zemljiški dolg. Pritožba utemeljeno opozarja, da je predlagateljica zatrjevala, da je nasprotni udeleženec zlorabil pravni institut zemljiškega dolga, zatrjevala je ničnost vzpostavitve zemljiškega dolga in ničnost posla. Ker vprašanje veljavnosti zavezovalnega pravnega posla, ki je bil podlaga za vzpostavitev zavarovanja, in vknjižbe zemljiškega dolga (ali je ta veljavna ali ne), predstavlja predhodno vprašanje za odločitev sodišča v tej zadevi, pritožba utemeljeno opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje ravnati v skladu z 9. členom ZNP. Od tega, ali je vknjižba zemljiškega dolga veljavna ali ne, je namreč odvisen način delitve nepremičnine v tej zadevi.

8. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje izpodbijani del sklepa razveljavilo in v 1. točki izreka zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo odločanje. V nadaljevanju bo moralo sodišče prve stopnje najprej razčistiti, katera dejstva so v zvezi z vknjiženim zemljiškim dolgom med udeležencema sporna in pri napotitvi na ustrezni postopek upoštevati drugi odstavek 9. člena ZNP. V primeru, da se izkaže zloraba pravice z ustanovitvijo instituta zemljiškega dolga (upoštevaje namen ustanovitve zemljiškega dolga), je takšna ustanovitev v nasprotju z moralo in zato nična. Ničen je tudi enostranski pravni posel, ki je sklenjen v obliki notarskega zapisa. Posel se lahko izpodbija, hkrati pa je treba uveljaviti tudi izbrisni zahtevek.

9. Odločitev sodišča druge stopnje temelji na 3. točki 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

10. V skladu s 3. točko 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržana za končno odločbo.