Jedro

V primerih, ko je podana krajevna pristojnost dveh ali več sodišč, se nobeno sodišče ne sme izreči za krajevno nepristojno.

Izrek

Ob odločanju o sporu o pristojnosti se za postopek določi Okrajno sodišče v Celju.

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ A. d.d. je Okrajnemu sodišču v Kamniku posredoval spis zaradi odločitve o zahtevi za sodno varstvo zagovornika storilke A. A. zoper plačilni nalog, izdan zaradi storitve petih prekrškov po prvem odstavku 50.a člena Zakona o cestninjenju (v nadaljevanju: ZCestn).

2. Okrajno sodišče v Kamniku se je s sklepom ZSV 110/2022 z dne 13. 7. 2022 izreklo za krajevno nepristojno in zadevo odstopilo v obravnavanje Okrajnemu sodišču v Celju. Navedlo je, da se storilki glede na opis dejanskega stanja očita storitev petih prekrškov zaradi uporabe cestninske ceste brez veljavne elektronske vinjete, pri čemer naj bi večino očitanih prekrškov (tj. tri izmed petih) storila na območju Okrajnega sodišča v Celju, kar utemeljuje krajevno pristojnost tega sodišča za odločanje v predmetni zadevi.

3. Okrajno sodišče v Celju je pred Vrhovnim sodiščem sprožilo spor o pristojnosti, saj odločanje v predmetni zadevi zavrača. Sklicuje se na določbo 79. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju: ZP-1), ki v primeru konkurence krajevne pristojnosti več sodišč predpisuje, da vodi postopek tisto sodišče, ki ga je prvo začelo, oziroma, če se postopek še ni začel, tisto sodišče, pri katerem je bil najprej predlagan začetek postopka. Glede na to, da se storilki v predmetni zadevi očitajo prekrški, storjeni na območju pristojnosti dveh sodišč (tj. Okrajnega sodišča v Kamniku in Okrajnega sodišča v Celju), je za odločanje pristojno Okrajno sodišče v Kamniku, pred katerim je bil najprej predlagan začetek postopka.

B.

4. Po določbi drugega odstavka 60. člena ZP-1 je za odločanje o zahtevi za sodno varstvo krajevno pristojno sodišče prve stopnje, ki je pristojno za odločanje o prekršku po določbah rednega sodnega postopka. Pravila za določitev krajevne pristojnosti so predpisana v določbah 77. do 80. člena ZP-1. Splošna navezna okoliščina za določitev krajevne pristojnosti sodišča je kraj storitve prekrška (prvi odstavek 77. člena ZP-1), ki se določa ob smiselni uporabi določb Kazenskega zakonika o kraju storitve kaznivega dejanja (8. člen ZP-1). Če sta glede na kraj storitve prekrškov za postopek pristojni dve ali več sodišč, vodi postopek tisto sodišče, ki ga je prvo začelo, če se postopek še ni začel, pa sodišče, pri katerem je bil najprej predlagan začetek postopka (79. člen ZP-1). V primerih, ko je podana krajevna pristojnost dveh ali več sodišč, se nobeno sodišče ne sme izreči za krajevno nepristojno, lahko pa pod določenimi posebnimi pogoji odstopi zadevo sodišču, na območju katerega storilec stalno ali začasno prebiva, zato da se lažje izvede postopek (81. člen ZP-1).1

5. V predmetni zadevi iz podatkov spisa izhaja, da naj bi bila dva prekrška storjena na območju Okrajnega sodišča v Kamniku (cesta A1, odsek Blagovica-Krtina), trije prekrški pa na območju Okrajnega sodišča v Celju (cesta A1, odsek Dramlje-Celje). Zahteva za sodno varstvo je bila v odločanje najprej predložena Okrajnemu sodišču v Kamniku, kar pomeni, da se navedeno sodišče ne bi smelo izreči za krajevno nepristojno, temveč bi moralo v konkurenci krajevnih pristojnosti spoštovati določbo 79. člena ZP-1 in voditi postopek, ki je bil najprej predlagan pri tem sodišču. 6. Vrhovno sodišče je v okoliščinah konkretnega primera kljub temu presodilo, da se bo postopek odločanja o zahtevi za sodno varstvo očitno lažje izvedel pred Okrajnim sodiščem v Celju. Iz podatkov spisa je namreč razvidno, da ima storilka stalno prebivališče v občini Vitanje, ki se nahaja bližje Okrajnega sodišča v Celju, poleg tega pa je v Celju tudi pisarna storilkinega zagovornika, kar vse so okoliščine, ki ob sočasnem upoštevanju kraja storitve treh izmed petih očitanih prekrškov kažejo, da bo postopek občutno lažje vodilo Okrajno sodišče v Celju.

7. V obravnavani procesni situaciji so glede na navedeno izpolnjeni pogoji za uporabo pooblastila iz drugega odstavka 38. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP) v zvezi s prvim odstavkom 67. člena ZP-1, ki Vrhovnemu sodišču omogoča, da pri odločanju o sporu o pristojnosti hkrati po uradni dolžnosti odloči o prenosu krajevne pristojnosti, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Vrhovnemu sodišču je s tem po uveljavljeni sodni praksi dano tudi pooblastilo, da pri odločanju o sporu po uradni dolžnosti za postopek določi tisto sodišče, ki je pristojno že po splošnih pravilih o krajevni pristojnosti,2 kar je v konkretni zadevi vodilo k odločitvi, da se za postopek določi Okrajno sodišče v Celju.

C.

8. Vrhovno sodišče je glede na obrazloženo, s smiselno uporabo drugega odstavka 38. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 67. člena ZP-1, ob odločanju o sporu o pristojnosti za postopek določilo Okrajno sodišče v Celju, pred katerim se bo očitno lažje izvedel postopek odločanja o zahtevi za sodno varstvo.

1 P. Čas, N. Orel, Komentar k 79. členu ZP-1, v: Zakon o prekrških s komentarjem (ur. H. Jenull, P. Čas, N. Orel), GV Založba, Ljubljana 2018, str. 590. 2 Sklepa Vrhovnega sodišča I Kr 7/2022 z dne 17. 2. 2022 in I Kr 16/2022 z dne 5. 5. 2022.