Jedro

Poškodovane stopnice, ki so prekrite s snegom predstavljajo tudi po mnenju sodišča druge stopnje nevarno stvar, saj tožniku ni mogoče očitati, da bi moral in mogel vedeti, četudi je po stopnicah že kdaj hodil, kje so stopnice poškodovane.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje stroške postopka s pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo razsodilo, da je tožbeni zahtevek po temelju v celoti utemeljen.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje toženka iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da se je tožnik poškodoval na stopnicah, ki ne predstavljajo nevarne stvari. Tudi če bi zaradi posebnih okoliščin stopnice postale nevarne, to same narave odgovornosti ne spreminja in bi bila morebitna odgovornost le po svoji naravi krivdna. Vendar po mnenju toženke tudi krivdna odgovornost ni podana, temveč izključno krivda tožnika, ki je stopil v cel sneg in padel, ker je stopil na mesto, kjer del stopnic manjka. Tožnik bi moral vedeti, da so stopnice spolzke, glede na to da je prejšnji dan snežilo in bi zato lahko uporabil drug dostop do bifeja. Pritožba se zavzema za spremembo vmesne sodbe tako, da se tožbeni zahtevek zavrne.

3. Tožnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu s 350. členom ZPP preizkusi sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določbe pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje se je tožnik poškodoval na stopnicah, ki vodijo proti uradu pošte, v stavbi last zavarovanca toženke. Stopnice, na katerih je padel tožnik, so bile poškodovanec in zasnežene. Glede na take dejanske ugotovitve sodišče prve stopnje, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da poškodovane in zasnežene stopnice predstavljajo nevarno stvar, zaradi česar je podana objektivna odgovornost toženke (drugi odstavek 131. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Pojma nevarna stvar in nevarna dejavnost sta pravna standarda, ki ju mora sodišče vsebinsko napolniti v vsakem posameznem primeru posebej. Pravna teorija je enotna, da je nevarna tista stvar, ki zaradi svoje namembnosti, lastnosti, položaja, kraja in načina uporabe ali na drug način predstavlja povečano nevarnost nastanka škode za okolico in jo je treba zaradi tega nadzirati s povečano pozornostjo. Sodna praksa pri tem upošteva zlasti nevarnost stvari kot take (v konkretnem primeru drsnost stopnic), potrebno pazljivost pri uporabi stvari (kar se v konkretnem primeru odraža kot potrebna skrbnost pri hoji) in nenazadnje pričakovanost škodnih dogodkov (pogostost zdrsov, padcev in poškodb). Poškodovane stopnice, ki so prekrite s snegom predstavljajo tudi po mnenju sodišča druge stopnje nevarno stvar, saj tožniku ni mogoče očitati, da bi moral in mogel vedeti, četudi je po stopnicah že kdaj hodil, kje so stopnice poškodovane. Tožniku tudi ni mogoče očitati, da ni izbral drugih stopnic, ker so bile prav te stopnice tiste, ki so predstavljale uradni dostop do lokala, v katerega se je tožnik napotil. Da je tožnik izbral neshojen del stopnic, kaže na to, da je predvideval, da so stopnice zaradi shojenega snega drsne in je na podlagi tega torej mogoče sklepati, da je pri hoji po stopnicah ravnal z vso skrbnostjo, ki se od povprečnega človeka pričakuje, pri tem pa ni mogel vedeti, da so stopnice pod snegom poškodovane oziroma odlomljene.

7. Zasnežene in poškodovane stopnice v danem primeru prestavljajo nevarno stvar, ker so podane takšne specifične okoliščine (poškodba stopnic na mestu padca, spolzkost, skrbna hoja, ki kljub običajni pazljivosti, ne bi mogla preprečiti padca), ki opravičujejo opredelitev stopnic, za nevarno stvar v smislu 149. člena OZ. Materialnopravno pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da je zavarovanka toženke po temelju odgovorna iz naslova objektivne odškodninske odgovornosti. Pritožbena graja zmotne uporabe materialnega prava, je neutemeljena.

8. Ker sodišče druge stopnje ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353.člen ZPP).

9. Ker toženka s pritožbo ni uspela, je dolžna sami nositi svoje stroške pritožbenega postopka, v skladu s prvim odstavkom 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.