Jedro

V primeru pogojne obsodbe ZGD-1 v drugi alineji drugega odstavka 255. člena ovire za direktorja ne določa, saj ne določa, da traja ovira v primeru izrečene zaporne kazni dve leti od prestane zaporne kazni, v primeru ostalih (blažjih) kazenskih sankcij pa pet let od pravnomočnosti sodbe, pač pa, da traja ovira pet let od pravnomočnosti sodbe in dve leti po prestani kazni zapora. Drugačna razlaga tega besedila od zapisanega po stališču pritožbenega sodišča ni mogoča.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep in sklep Srg 2020/18312 z dne 19. 6. 2020 se razveljavita in se zadeva vrne registrskemu sodišču v novo odločanje.

Obrazložitev

1. S sklepom Srg 2020/18312 z dne 19. 6. 2020 je sodniška pomočnica zavrnila predlog, ki ga je vložil predlagatelj T. d. o. o., poslovanje z nepremičninami, za splošni vpis spremembe glede subjekta vpisa T. d. o. o., poslovanje z nepremičninami, matična številka ... Pritožbo predlagatelja zoper navedeni sklep je registrsko sodišče z uvodoma citiranim sklepom zavrnilo.

2. Predlagatelj se je zoper sklep pritožil. Uveljavljal je zmotno ugotovitev dejanskega stanja, zmotno uporabo materialnega prava in bistveno kršitev določb postopka ter pritožbenemu sodišču predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi ter v sodni register vpiše predlagano spremembo zastopnika v skladu z vloženim predlogom za vpis spremembe zastopnika v sodni register.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Predlagatelj je predlogu za izbris starega in za vpis novega zastopnika v sodni register priložil sklep družbenika, da se z dnem 17. 6. 2020 razreši dosedanji direktor A. A. in da se z istim dnem za direktorja imenuje B. B. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je registrsko sodišče zavrnilo predlagani vpis novega zastopnika v sodni register, ker je ugotovilo na njegovi strani oviro iz druge alineje drugega odstavka 255. člena ZGD-1. Drugi odstavek 255. člena ZGD-1 v zvezi s šestim odstavkom 515. člena ZGD-1 določa, v katerih primerih poslovno sposobna fizična oseba ne more biti direktor družbe z omejeno odgovornostjo. Gre za materialnopravno zakonsko določbo, ki jo mora registrsko sodišče presojati pred odločitvijo o vpisu zastopnika v sodni register. V skladu z določbo 34. člena ZSReg registrsko sodišče ugodi zahtevku za vpis v sodni register le, če ugotovi, da izhaja utemeljenost zahtevka iz listin, ki so priložene predlogu (1. točka); da listine glede podatkov, ki se vpisujejo v sodni register, ustrezajo predpisani vsebini (2. točka); da so bile listine izdane v predpisanem postopku (3. točka) in da so izpolnjene druge materialnopravne predpostavke, ki jih za vpis določa zakon (4. točka). Če registrsko sodišče ugotovi, da obstaja pri osebi, ki je sicer imenovana za direktorja družbe, zakonska ovira, ki je navedena v drugem odstavku 255. člena ZGD-1, predlog za njegov vpis v sodni register zavrne. Drugačno pritožbeno stališče ni utemeljeno.

5. V kolikor je bila oseba, na katero se naša predlagani vpis podatka o zastopniku subjekta vpisa, obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine, ne sme biti direktor d. o. o. pet let od pravnomočnosti sodbe in dve leti po prestani kazni zapora.

6. V konkretnem primeru je registrsko sodišče na podlagi potrdila Ministrstva za pravosodje z dne 18. 6. 2020 ugotovilo, da je bila oseba, katere vpis se predlaga, pravnomočno obsojena s sodbo III K 000/16 za kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin iz 235/I in 235/II KZ. Ugotovilo je, da je pravnomočnost sodbe nastopila 11. 10. 2018 in zaključilo, da zato obsojena oseba zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo (kamor sodi tudi dejanje ponareditve in uničenja poslovnih listin), ne more biti direktor pet let od pravnomočnosti sodbe. Ker v konkretnem primeru pet let od pravnomočnosti sodbe še ni nastopilo, je sodišče prve stopnje predlog zavrnilo.

7. Iz navedenih razlogov izhaja, da je sodišče prve stopnje pri uporabi določbe druge alineje drugega odstavka 255. člena ZGD-1 v zvezi z ugotavljanjem časovnega trajanja ovire - pet let od pravnomočnosti sodbe in dve leti po prestani kazni zapora, upoštevalo le pet let od pravnomočnosti sodbe, ni pa ugotavljalo, ali je bila obsojencu tudi izrečena kazen zapora in ali sta minili tudi dve leti od prestane kazni zapora.

8. Pritožnica trdi v pritožbi, da je bila osebi, katere vpis se predlaga, izrečena v kazenski zadevi III K 000/2016 pogojna obsodba in da je preizkusna doba potekla 11. 10. 2019, kar pomeni, da bo navedena sankcija tudi izbrisana iz kazenske evidence 11. 10. 2020. Smiselno torej, da bi ji bila kršena pravica do zakonske rehabilitacije, če od 11. 10. 2020 do 11. 10. 2023 (ko bo poteklo 5 let od pravnomočnosti sodbe) ne bo smela opravljati funkcije direktorja d. o. o. S takim stališčem se pritožbeno sodišče strinja.

9. Iz potrdila Ministrstva za pravosodje z dne 18. 6. 2020, na katerega je registrsko sodišče oprlo odločitev, dejansko izhaja, da je bila v kazenski zadevi III K 000/2016 izrečena obsojencu pogojna obsodba 2 mesecev zapora s preizkusno dobo enega leta. Če bi registrsko sodišče upoštevalo tudi navedeni podatek iz potrdila, bi moralo ugotoviti, da predlagani osebi direktorja subjekta vpisa ni bila izrečena zaporna kazen in glede na navedeno pravilno uporabiti materialno pravo. V primeru pogojne obsodbe ZGD-1 v drugi alineji drugega odstavka 255. člena ovire za direktorja ne določa, saj ne določa, da traja ovira v primeru izrečene zaporne kazni dve leti od prestane zaporne kazni, v primeru ostalih (blažjih) kazenskih sankcij pa pet let od pravnomočnosti sodbe, pač pa, da traja ovira pet let od pravnomočnosti sodbe in dve leti po prestani kazni zapora. Drugačna razlaga tega besedila od zapisanega po stališču pritožbenega sodišča ni mogoča. 10. Glede na navedeno je bilo treba pritožbi ugoditi. Ker bo moralo sodišče prve stopnje pred odločitvijo o utemeljenosti predloga za izbris prejšnjega in vpis novega zastopnika presojati tudi ostale pogoje iz 34. člena ZSReg, prav tako pa v zvezi s predlogom za izbris prejšnjega zastopnika izvesti tudi ustrezen postopek v skladu z določbo drugega odstavka 31. člena ZSReg, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep in sklep sodne referentke razveljavilo ter zadevo vrnilo registrskemu sodišču v novo odločanje (3. točka 39. člena ZSReg).