Jedro

Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbama, da podaljšanje pripora še za dva meseca ni sorazmerno z vidika trajanja, zato je izrek izpodbijanega sklepa spremenilo tako, da je obema obdolžencema pripor podaljšalo le za 1 mesec, torej do vključno dne 1.3.2025 do 21.58 ure.

Izrek

I.Pritožbama se delno ugodi in se izrek sklepa sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi:

"Obdolženima A. A. in B. B. se iz pripornih razlogov ponovitvene nevarnosti in begosumnosti po 3. ter 1. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku podaljša pripor za 1 mesec, to je za:

-obdolženega A. A. do vključno dne 1. 3. 2025 do 21.58 ure;

-obdolženega B. B. do vključno dne 1. 3. 2025 do 21.58 ure.

II.V preostalem se pritožbi zavrneta kot neutemeljeni.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje obdolžencema iz pripornih razlogov ponovitvene nevarnosti in begosumnosti po 3. ter 1. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP) podaljšalo pripor za 2 meseca, to je obema do vključno dne 1. 4. 2025 do 21.58 ure.

2.Zoper sklep sta se pritožili zagovornici obdolžencev.

Zagovornica B. B. se je pritožila iz razloga bistvene kršitve določb ZKP, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve kazenskega zakona. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep pa spremeni tako, da obdolžencu podaljša pripor za največ dva tedna ali pa ga nadomesti z milejšim ukrepom.

Zagovornica A. A. se je pritožila brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov in pozvala pritožbeno sodišče, da preuči, ali so resnično izpolnjeni vsi potrebni pogoji za podaljšanje pripora; v kolikor ugotovi, da je potreben omejevalni ukrep, pa se naj pripor nadomesti z milejšim ukrepom.

3.Pritožbi sta delno utemeljeni.

4.Odločanje o predlogu za podaljšanje pripora obsega preizkus, ali je izkazan utemeljen sum storitve obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, ali je izkazan kateri izmed pripornih razlogov po prvem odstavku 201. člena ZKP ter ali je izkazana sorazmernost in neogibna potrebnost pripora v smislu določila 20. člena Ustave Republike Slovenije.

5.V zvezi z obstojem utemeljenega suma, da sta obdolženca storila očitano jima kaznivo dejanje je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ta izhaja iz do sedaj zbranega dokaznega gradiva v predkazenskem postopku, zlasti iz kazenske ovadbe SKP PU Celje z dne 3. 1. 2025 in njenih prilog, ter iz izpovedb tujcev C. C.in Č. Č., ki sta bila kot priči zaslišana pred dežurno preiskovalno sodnico. Dokazi, ki utemeljujejo sum pa so konkretno in obširno navedeni tudi v izpodbijanem sklepu v točki 6. Od zadnjega preizkusa utemeljenega suma se niso pojavila nova dejstva in okoliščine, ki bi obstoj utemeljenega suma omajale ali ga izpodbile. Zagovornici obstoja utemeljenega suma pritožbeno niti ne izpodbijata. Tudi zagovornica B. B., ki sicer navede, da bo po pridobitvi vseh podatkov jasno, da obdolženi B. B. govori resnico, da obdolženi ni priskrbel vozila in da lastnica vozila D. D. ni njegova žena, hkrati zapiše, da predmet njene pritožbe ni izpodbijanje utemeljenega suma. Glede na vse do sedaj zbrane dokaze je torej v tej fazi postopka po oceni pritožbenega sodišča utemeljen sum še vedno podan. Nadaljnja dokazna ocena posameznih dokazov pa bo opravljena v nadaljevanju postopka (v kolikor bo vložena obtožba, ki bo prestala formalni in materialni preizkus).

6.Ob ugotovljenem oziroma preizkušenem utemeljenem sumu je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je pri obdolžencema podan priporni razlog begosumnosti.

Zagovornica A. A. glede begosumnosti v pritožbi navede, da mu samo dejstvo, da je tujec, ne sme iti v škodo. Pri tem pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zaključek o begosumnosti gradilo na podlagi številnih okoliščin, ki jih je opisalo v točki 8 in ne zgolj na podlagi dejstva, da je obdolženi tujec.

Pri tem je pravilno izpostavilo, da je obdolženi A. A. tujec, državljan ..., kjer ima prijavljeno stalno prebivališče, začasno prebivališče ima prijavljeno na naslovu ..., ... v Italiji, kjer pa ne živi, ampak po lasni izjavi dva meseca dejansko živi v mestu Milano, Italija, in sicer kot podnajemnik pri B. B. V Sloveniji nima prijavljenega niti stalnega niti začasnega prebivališča, tukaj tudi nima družine, sorodnikov, znancev, ne premoženja in ne zaposlitve, niti dovoljenja za prebivanje ali kakšno delovno dovoljenje, kar kaže na dejstvo, da ga na bivanje v Sloveniji ne veže prav nobena navezna okoliščina, ne dejanska in ne osebna. Ob tem, ko je tudi po oceni pritožbenega sodišča utemeljeno sklepanje, da se je obdolženi tu nahajal le zaradi izvršitve kaznivega dejanja, zagovornica ne more računati na uspeh z izpostavljanjem posameznih okoliščin begosumnosti, ki so sicer upoštevane v pritožbeno izpodbijanem sklepu v luči vseh drugih okoliščin. Vse opisane okoliščine, kakor tudi teža očitanega kaznivega dejanja oziroma kazen, ki je zanj predpisana in ki mu grozi, dajejo utemeljeno podlago za sklepanje na resno in konkretno nevarnost, da bi obdolženec na prostosti pobegnil zato, da bi se izognil kazenskemu postopku in morebitni zaporni kazni ter bi za pristojne organe naše države postal nedosegljiv.

Prav tako je sodišče prve stopnje ugotovilo in pravilno navedlo okoliščine, ki kažejo na begosumnost pri obdolženemu B. B., katerim pritožbeno sodišče pritrjuje, katerih pa pritožba niti ne izpodbija.

7.Pri obeh obdolžencih pa je po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje podan tudi priporni razlog ponovitvene nevarnosti. V točki 9. izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje ugotovilo in opisalo tako objektivne kot subjektivne okoliščine, ki so podane v sferi obdolžencev in ki kažejo na realno in konkretno nevarnost, da bosta s svojo kriminalno dejavnostjo v primeru izpustitve na prostost nadaljevala, glede teh okoliščin pa se od odreditve pripora dalje ni spremenilo nič in pritožbeno sodišče z njimi v celoti soglaša.

Na strani objektivnih okoliščin je sodišče prve stopnje pravilno poudarilo samo težo obravnavanega kaznivega dejanja ter način in okoliščine v katerih naj bi bilo storjeno. Subjektivne okoliščine ponovitvene nevarnosti pa za oba obdolžena izhajajo iz dejstva, da naj bi dejanje storila iz koristoljubnosti in naj bi pri izvršitvi dejanja pokazala veliko mero vztrajnosti in trdne odločnosti, pri čemer je utemeljeno sklepati, da naj bi se zavedala tveganja, da sta pri tem lahko vsak čas zalotena s strani policije, pa ju to naj ne bi odvrnilo od prepovedanega ravnanja. Obdolženi A. A. po lastni izjavi prejema plačo v višini 2.000,00 - 2.500,00 EUR, kar pa mu za lastno preživljanje in preživljanje otroka očitno ne zadošča in je utemeljeno sklepati, da naj bi si dodatna sredstva za preživljanje pridobival tudi z očitano kriminalno dejavnostjo, ki mu prinaša hitre in visoke zaslužke. Obdolženi B. B. po lastni izjavi prejema plačo v višini 2.200,00 EUR, z najemninami pa še 2.000,00 EUR, kar pa tudi njemu za lastno preživljanje in preživljanje otrok očitno ne zadošča in je utemeljeno sklepati, da naj bi si dodatna sredstva za življenje pridobival z očitano kriminalno dejavnostjo, ki mu prinaša hitre in visoke zaslužke.

Ob vseh okoliščinah, ki jih je pravilno ugotovilo in izpostavilo sodišče prve stopnje, pritožbeno izpostavljene okoliščine, da B. B. v Italiji živi 17 let, da je zaposlen in da ima dva mld. otroka, pritožbenega sodišča ne prepričajo v smeri, da ni ponovitveno nevaren. Navedbe o tem, da ni povezan z avtomobilom, s katerim je bil prevoz opravljen, pa se nanašajo na vprašanje utemeljenega suma, o obstoju katerega se je sodišče prve stopnje že opredelilo. Posledično prav tako niso utemeljena pritožbena navajanja zagovornice A. A., da je zaposlen in da ni predhodno kaznovan. Zgolj predhodna nekaznovanost obdolžencev namreč ni razlog, ki bi vodil v slep, da nista ponovitveno nevarna. Pri tem glede obdolženega A. A. ne gre spregledati tudi Uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja z dne 3. 1. 2025, iz katerega izhaja, da je A. A. že v letu 2024 večkrat prestopal mejo Republike Slovenije, pri kontroli (torej pregledu vozila) pa se je pojavljal sum, da prevaža ilegalne migrante. Glede na vse navedeno pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je priporni razlog ponovitvene nevarnosti pri obeh obdolžencih podan.

8.Pritožbeno sodišče glede na razloge, navedene v 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, sicer potrjuje tudi zaključeku sodišča prve stopnje, da je pripor neogibno potreben in tudi sorazmeren ukrep za preprečitev begosumnosti in ponovitvene nevarnosti obdolžencev, v primerjavi z ustavno zagotovljeno pravico do osebne svobode posameznika. Poseg v pravico obdolžencev do njune osebne svobode je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča sorazmeren z dokončanjem predmetnega kazenskega postopka in zagotavljanjem varnosti ljudi. Noben milejši ukrep ne pride v poštev, ni zadosten in ni utemeljen. Varovanje ljudi pred ekonomskim izkoriščanjem, ki se izvaja z očitanimi kaznivimi dejanji ter teža obdolžencema očitanega kaznivega dejanja in stopnja ogrožanja pravno zavarovane dobrine, ki jo izvrševanje tovrstnih kaznivih dejanj predstavlja, pretehta nad svobodo gibanja obdolžencev.

Posledično zagovornica B. B. ne more uspeti s prizadevanjem za naložitev plačila varščine. Zgolj obljuba obdolženca, da ne bo zapustil ozemlja Republike Slovenije in da bo dosegljiv našim organom, pa pritožbenega sodišča ne prepriča v zaključek, da pripor ni več potreben. Tudi za A. A. ne pride v poštev kateri od nadomestnih ukrepov po ZKP, za izrek katerih se zavzema zagovornica, pri čemer niti ne konkretizira, kateri od nadomestnih ukrepov bi bil primernejši.

9.Pritožbeno sodišče pa se ne strinja z zaključki sodišča prve stopnje, da je potrebno in sorazmerno podaljšanje pripora še za dva meseca. Odločitev o podaljšanju pripora mora, med drugim, temeljiti na oceni trajanja pripora, narave kaznivega dejanja, posledic pripora za obdolženca, zapletenosti primera ter ravnanja tožilstva in sodne veje oblasti. Prostost je bila obdolžencema odvzeta dne 1.1.2025. V obravnavani zadevi sta bil dne 2.1.2025 v preiskavi že zaslišani priči C. C. in Č. Č., dne 20.1.2025 pa še priči E. E. in PF. F., torej so bile zaslišane vse predlagane priče. Prav tako sta že pridobljeni potrdili iz kazenskih evidenc za oba obdolženca (prejeti dne 22.1.2025). V času izdaje izpodbijanega sklepa je bilo potrebno pridobiti le še potrdilo iz matičnega registra in rezultate preiskave za enega od dveh zaseženih mobilnih telefonov (kar vse se v času izdaje tega sklepa že nahaja v spisu). Tako je preiskava pravzaprav že končana, posledično pa pritožbeno sodišče ni moglo slediti navedbam sodišča prve stopnje, da je potrebno in sorazmerno pripor podaljšati še za dva meseca. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbama, da podaljšanje pripora še za dva meseca ni sorazmerno z vidika trajanja, zato je izrek izpodbijanega sklepa spremenilo tako, da je obema obdolžencema pripor podaljšalo le za 1 mesec, torej do vključno dne 1.3.2025 do 21.58 ure.

10.V tem delu se torej ugodi pritožbama in se sklep sodišča prve stopnje spremeni. Ker pa ob obrazloženem pritožbeni očitki zagovornic v preostalem delu niso utemeljeni in ker tudi pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje kršitev iz petega odstavka 402. člena ZKP ni ugotovilo, je pritožbi v preostalem delu kot neutemeljeni zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).

Zveza:

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 201, 201/1, 201/1-3, 205, 205/2

Pridruženi dokumenti:*

Opr št. sodišča II stopnje: VSC Sklep I Kp 9/2025, z dne 26.03.2025, ECLI:SI:VSCE:2025:I.KP.9.2025

Opr št. sodišča II stopnje: VSC Sklep I Kp 9/2025, z dne 15.05.2025, ECLI:SI:VSCE:2025:I.KP.9.2025

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.