Jedro

V obravnavanem nepravdnem postopku gre za sodno imenovanje revizorja po predlogu glavnega delničarja v družbi T. d.d. zaradi predpisanega postopka izključitve manjšinskih delničarjev iz družbe s prenosom delnic proti plačilu denarne odpravnine. Po 2. odstavku 386. člena ZGD-1 mora glavni delničar pripraviti za skupščino pisno poročilo, v katerem pojasni predpostavke za prenos delnic in primernost višine denarne odpravnine, primernost slednje, ki jo glavni delničar ponuja, pa mora pregledati eden ali več revizorjev, ki jih na predlog glavnega delničarja imenuje sodišče. Sodno imenovanje revizorja je torej v funkciji preveritve primernosti po glavnem delničarju ponujene denarne odpravnine manjšinskim delničarjem. Morebitna kršitev postopka imenovanja revizorja po presoji pritožbenega sodišča na pravni položaj pritožnikov nima nobenega vpliva, saj po izrecni določbi 1. odstavka 388. člena ZGD-1 sklepa skupščine o soglasju za prenos delnic na glavnega delničarja ni mogoče izpodbijati, če denarna odpravnina, ki jo ponudi glavni delničar, ni primerna, če ni bila ponujena ali če ni bila pravilno ponujena. ZGD-1 torej manjšinskim delničarjem izrecno odreka pravni interes za izpodbijanje sklepa skupščine v primeru neprimernosti denarne odpravnine, nepravilnosti ponudbe ali če sploh odpravnina ni ponujena. Iz tega pa logično sledi, da manjšinskemu delničarju tudi odreka pravni interes v sodnem postopku imenovanja revizorja po predlogu glavnega delničarja. ZGD-1 namreč v 2. odstavku 388. člena manjšinskim delničarjem nudi za zgoraj omenjene primere učinkovito pravno sredstvo, da predlagajo, naj sodišče določi primerno odpravnino. V kolikor pa pritožnika menita, da bi jima bilo z intervencijo oziroma udeležbo v tem nepravdnem postopku olajšano dokazovanje neprimernosti ponujene denarne odpravnine v postopku po 2. odstavku 388. člena ZGD-1, torej da si zagotovita določene procesne prednosti v drugem postopku, pa pravni red takega pravnega interesa ne priznava.

Izrek

1. Pritožba zoper sklep opr. št. Ng 12/2006-21 se zavrne in se potrdi navedeni sklep sodišča prve stopnje.

2. Pritožbi zoper sklep opr. št.Ng12/2006-20 se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se pritožba zavrže. 3. Vsaka stranka nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je s sklepom Ng 12/2006-21 zavrnilo predlog za priznanje statusa udeleženca oziroma stranke manjšinskima delničarjema M.Š. in A.Š. in njun predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti na sklepu Ng 12/2006 z dne 8.11.2006. S sklepom 122006-20 pa je sodišče zavrnilo pritožbo M.Š. in A.Š. zoper sklep o imenovanju revizorja opr. št. Ng 12/2006 z dne 8.11.2006. Zoper oba sklepa sta se M.Š. in A.Š. pravočasno pritožila, uveljavljala sta vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 37. členom ZNP in predlagala razveljavitev izpodbijanih sklepov in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje, podrejeno pa spremembo izpodbijanih sklepov tako, da se pritožnikoma prizna status udeležencev v tem postopku, razveljavi klavzula pravnomočnosti sklepa Ng 12/2006 z dne 8.11.2006 in sam sklep Ng12/2006 z dne 8.11.2006. V odgovoru na pritožbo je predlagatelj postopka predlagal, naj pritožbo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijana sklepa.

O pritožbi zoper sklep Ng 12/2006-21 Pritožba ni utemeljena.

Prvostopenjsko sodišče je predlog pritožnikov, naj jima prizna status udeleženca v tem nepravdnem postopku imenovanja revizorja po predlogu glavnega delničarja H. AG in njun predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti sklepa Ng 12/2006 z dne 8.11.2006, s katerim je sodišče imenovalo revizorja, zavrnilo. Tako je odločilo, ker jima je v tem postopku odreklo pravni interes za udeležbo, saj svoje interese v zvezi z višino denarne odpravnine lahko uveljavljata v postopku sodnega preizkusa primerne denarne odpravnine po 388. členu ZGD-1. Pritožnika svoj pravni interes v tem postopku utemeljujeta z dejstvom, da je revizijsko poročilo potrebno po 2. odstavku 386. člena ZGD-1, katerega imata pritožnika kot delničarja pravico vpogledati pred zasedanjem skupščine v postopku izključitve manjšinskih delničarjev iz družbe. S sklepom o postaviti revizorja pa je oziroma utegne biti prizadet njun pravni interes v postopku sprejemanja sklepov na skupščini, izpodbijanja sklepov skupščine ter v postopku sodnega preizkusa odpravnine. Izpodbijala sta sklepe skupščine z dne 24.1.2007 in vložila tožbo tudi na ničnost teh sklepov. Menita, da postavljeni revizor ni objektivno podal ocene primernosti predlagane denarne odpravnine.

Navedeni razlogi po presoji pritožbenega sodišča ne utemeljujejo pravnega interesa, ki bi utemeljeval udeležbo obeh pritožnikov kot manjšinskih delničarjev v družbi T.d.d. v predmetnem nepravdnem postopku (19. člen ZNP). Za priznanje pravnega interesa v konkretnem postopku bi morala pritožnika izkazati, da bi jima morebitni uspeh v tem postopku odprl možnost, da v nadaljnjem sodnem ali drugem postopku uveljavita kakšno svojo pravico ali korist, ki jima jo zagotavlja zakon in da nimata možnosti drugega pravnega sredstva, s katerim bi učinkoviteje zavarovala svoj pravni položaj.

V obravnavanem nepravdnem postopku gre za sodno imenovanje revizorja po predlogu glavnega delničarja v družbi T. d.d. zaradi predpisanega postopka izključitve manjšinskih delničarjev iz družbe s prenosom delnic proti plačilu denarne odpravnine. Po 2. odstavku 386. člena ZGD-1 mora glavni delničar pripraviti za skupščino pisno poročilo, v katerem pojasni predpostavke za prenos delnic in primernost višine denarne odpravnine, primernost slednje, ki jo glavni delničar ponuja, pa mora pregledati eden ali več revizorjev, ki jih na predlog glavnega delničarja imenuje sodišče. Sodno imenovanje revizorja je torej v funkciji preveritve primernosti po glavnem delničarju ponujene denarne odpravnine manjšinskim delničarjem. Morebitna kršitev postopka imenovanja revizorja po presoji pritožbenega sodišča na pravni položaj pritožnikov nima nobenega vpliva, saj po izrecni določbi 1. odstavka 388. člena ZGD-1 sklepa skupščine o soglasju za prenos delnic na glavnega delničarja ni mogoče izpodbijati, če denarna odpravnina, ki jo ponudi glavni delničar, ni primerna, če ni bila ponujena ali če ni bila pravilno ponujena. ZGD-1 torej manjšinskim delničarjem izrecno odreka pravni interes za izpodbijanje sklepa skupščine v primeru neprimernosti denarne odpravnine, nepravilnosti ponudbe ali če sploh odpravnina ni ponujena. Iz tega pa logično sledi, da manjšinskemu delničarju tudi odreka pravni interes v sodnem postopku imenovanja revizorja po predlogu glavnega delničarja. ZGD-1 namreč v 2. odstavku 388. člena manjšinskim delničarjem nudi za zgoraj omenjene primere učinkovito pravno sredstvo, da predlagajo, naj sodišče določi primerno odpravnino. V kolikor pa pritožnika menita, da bi jima bilo z intervencijo oziroma udeležbo v tem nepravdnem postopku olajšano dokazovanje neprimernosti ponujene denarne odpravnine v postopku po 2. odstavku 388. člena ZGD-1, torej da si zagotovita določene procesne prednosti v drugem postopku, pa pravni red takega pravnega interesa ne priznava (primerjaj Ude, Betetto, Galič, Rijavec, Wedam Lukič, Zobec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem - 2. knjiga, stran 152). Prvostopenjsko sodišče je zato pritožnikoma utemeljeno odreklo pravni interes za udeležbo v tem postopku. Na drugačno presojo ne more vplivati niti v pritožbi zatrjevano dejstvo, da je pred predmetno odločitvijo sodišče pritožnikoma dovolilo vpogled v predmetni spis.

Ob povedanem se izkaže, da izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 37. členom ZNP), zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, kot izhaja iz 1. točke dispozitiva tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

O pritožbi zoper sklep Ng 12/2006-20 Pritožba je delno utemeljena.

Tako kot zgoraj navedeni sklep, je tudi sklep o zavrniti pritožbe zoper sklep o imenovanju revizorja z dne 8.11.2006, prvostopenjsko sodišče utemeljilo s pomanjkanjem pravnega interesa pritožnikov v tem postopku. Z razlogi prvostopenjskega sodišča pritožbeno sodišče v celoti soglaša, obširna obrazložitev pa je razvidna že iz odločitve pritožbenega sodišča o pritožbi zoper sklep Ng 12/2006-21. Utemeljen pa je pritožbeni očitek, da bi prvostopenjsko sodišče glede na razloge izpodbijanega sklepa (nepriznavanje pravnega interesa za pritožbo), moralo pritožbo zavreči in ne zavrniti. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP izpodbijani sklep spremenilo tako, da je pritožbo zoper sklep z dne 8.11.2006 zavrglo, upoštevaje določbo 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Pritožbeno sodišče se zato ni ukvarjalo s ostalimi pritožbenimi izvajanji o nepravilnosti in nezakonitosti sklepa z dne 8.11.2006, ker bi bile relevantne le v primeru, če bi moralo sodišče pritožbo zoper sklep z dne 8.11.2006 meritorno obravnavati, v postopku po pritožbi zoper prvostopenjski sklep z dne 13.4.2007 pa presega obseg preizkusa.

Izrek o pritožbenih stroških temelji na 1. odstavku 35. člena ZNP.