Jedro

O učinkih razdrte pogodbe govori določilo 132. čl. ZOR. Po določilu prvega odst. tega člena sta v primeru razdrtja pogodbe obe stranki prosti svojih obveznosti, razen obveznosti za povrnitev morebitne škode. Ker pa tožena stranka odškodninskega zahtevka ni postavila, je neutemeljen njen očitek, da se prvostopno sodišče ni opredelilo do dejstva, da je do prekinitve pogodbe o medsebojnem sodelovanju prišlo po krivdi tožeče stranke.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Določila ZPP/77 so uporabljena na podlagi določila prvega odst. 498. čl. ZPP/99. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig ... z dne ..., vzdržalo v 1. točki v veljavi za glavnico v znesku 493.872,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 25.7.1996 dalje in v 3. točki za izvršilne stroške (1. točka izreka sodbe), za glavnico v znesku 29.977,00 SIT pa ga je razveljavilo in v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo (2. točka izreka sodbe). Odločilo je tudi, da mora tožena stranka povrniti tožeči stranki njene nadaljnje pravdne stroške (3. točka izreka sodbe). Ker je ocenilo, da niti količina blaga, ki ga je tožena stranka prejela na podlagi pogodbe o medsebojnem sodelovanju, niti cena nista sporni, tega blaga pa tožena stranka tožeči stranki ni v celoti plačala, je tožbenemu zahtevku v pretežnem delu ugodilo. Zavrnilo ga je le za tisti znesek, za katerega vrednost je direktor tožeče stranke odnesel blago iz poslovalnice tožene stranke. Proti tistemu delu sodbe, v katerem je v pravdi propadla je tožena stranka vložila pravočasno pritožbo. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Pritožba ni utemeljena. Med pravdnima strankama ni sporno, da je pogodba o medsebojnem sodelovanju razdrta. O učinkih razdrte pogodbe govori določilo 132. čl. ZOR. Po določilu prvega odst. tega člena sta v primeru razdrtja pogodbe obe stranki prosti svojih obveznosti, razen obveznosti za povrnitev morebitne škode. Ker pa tožena stranka odškodninskega zahtevka ni postavila, je neutemeljen njen očitek, da se prvostopno sodišče ni opredelilo do dejstva, da je do prekinitve pogodbe o medsebojnem sodelovanju prišlo po krivdi tožeče stranke, ter da ni bil upoštevan 60-dnevni odpovedni rok. Po določilu drugega odst. istega člena ima tista stranka, ki je popolnoma ali deloma izpolnila pogodbo, pravico do vrnitve tistega, kar je dala, po določilu tretjega odst. pa takrat, kadar imata obe stranki pravico zahtevati vrnitev danega, veljajo za vzajemno vračanje pravila, ki veljajo za izpolnitev dvostranskih pogodb. Zato je zmotno pritožnikovo stališče, da ne obstaja nikakršna pravna podlaga za vtoževan zahtevek. Ob neizpodbijani odločilni dejanski ugotovitvi, za koliko blaga je bila tožena stranka zadolžena in koliko ga je bila do razdrtja pogodbe vrnila tožeči stranki, je odločitev prvostopnega sodišča v delu, s katerim je ugodilo tožbenemu zahtevku, pravilna. Pri tem pritožbeno sodišče pripominja, da je prvostopno sodišče v obrazložitvi izpodbijane sodbe res uporabljalo termin pripoznava (primerjaj določilo 331. čl. ZPP), namesto termina priznanja, ki se nanaša na dejstva. Ker pa ta verbalni lapsus ni imel nobenih posledic na odločitev, je pritožbena trditev, da prvostopno sodišče zmotno zaključuje, da je šlo za pripoznavo, neutemeljena. Vse predložene listine se med seboj pokrivajo in vse kažejo na pravno razmerje med pravdnima strankama. Ker pritožnik ne pove, zakaj bi morala v tem gospodarskem sporu tožeča stranka predložiti ravno dobavnice in račune, do konca glavne obravnave pa predloženim listinam ni ugovarjala, se s tem pritožbenim ugovorom pritožbeno sodišče ni ukvarjalo. Glede na povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožbeni razlogi niso podani. Ker tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odst. 365. čl. ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (368. čl. ZPP). Z 2. točko izreka sodbe (proti kateri ni bilo pritožbe) je prvostopno sodišče v 1. točki delno razveljavilo sklep o izvršbi za 29.977,00 SIT in za ta del tožbeni zahtevek zavrnilo. O obrestih, ki pripadajo temu znesku, ni odločilo. Ker je do tega očitno prišlo po pomoti, ne bo napačno, če to pomoto popravi s popravnim sklepom.