Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Tožnik kot kreditojemalec in tožnica kot solidarna porokinja sta s toženko 11. 2. 2005 sklenila kreditno pogodbo za stanovanjski kredit v višini 103.934,24 CHF z dobo odplačevanja 180 mesecev. Kredit je bil zavarovan s hipoteko na nepremičnini v solastnini tožnikov. S tožbo sta zahtevala ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe in notarskega zapisa, v katerega je bila povzeta skupaj s sporazumom o zavarovanju denarne terjatve, ugotovitev neveljavnosti vknjižbe hipoteke, vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja ter plačilo 30.502,16 EUR, podredno pa razveljavitev pogodbe in notarskega zapisa, izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila in plačilo. Glede izbrisnega in podrednega zahtevka je bil postopek ustavljen zaradi delnega umika tožbe.

2.Sodišče prve stopnje je v prvem sojenju z delno sodbo zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, sodišče druge stopnje pa je zavrnilo pritožbo tožnikov in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ustavno sodišče je sodbi razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče prve stopnje je v novem sojenju z delno sodbo ugodilo zahtevku za ugotovitev ničnosti.

3.Sodišče druge stopnje je zavrnilo toženkino pritožbo in potrdilo delno sodbo sodišča prve stopnje.

4.Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženka vložila predlog za dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj:

1.Ali je sodišče pravilno presodilo, ko je odločanje o konkretni zadev vezalo na pravne standarde, katerih vsebina je bila napolnjena za nazaj, vendar v kontekstu razumevanja teh standardov in razmer v času odločanja, ne v času, ko bi moral biti ta standard spoštovan, če to pomeni poseg v pravice stranke?

2.Ali je sodišče kršilo pravico tožene stranke do obrambe v postopku in do obrazložene sodne odločbe (22. člen Ustave), ko je brez izvedbe predlaganih dokazov v ponovljenem sojenju ugotovilo, da naj bi tožena stranka kršila pojasnilno dolžnost in da tožeča stranka valutnega tveganja naj ne bi razumela?

3.Ali je sodišče materialno pravo uporabilo napačno in kršilo načelo sorazmernosti, ker bi moralo v konkretni zadevi uporabiti institut delne ničnosti oziroma ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je v primeru ugotovljene nepoštenosti pogodbenega pogoja nična celotna kreditna pogodba, ki tak nepošten pogoj vsebuje?

5.Predlog ni utemeljen.

6.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati rešitev pravnega vprašanja, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Ker v obravnavanem primeru ti pogoji niso izpolnjeni, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).