Jedro

Ker je bilo s pravnomočno odločbo upravne enote ugotovljeno, da tožniku statusa kmeta po določbi 24. člena ZKZ ni mogoče priznati, tožnik pa tudi ni zakupnik teh zemljišč, tožnik po 23. členu ZKZ ni prednostni upravičenec do nakupa zemljišč.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahtevek tožnika za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski upravni organ pod 1. točko izreka odločil, da se prodajna pogodba, ki so jo dne 24. 4. 2007 sklenili A., B., C., Č., D., E., F., G. in H. kot prodajalci in I. kot kupec za pridobitev kmetijskih zemljišč parc. št. 50/ in 1263, pripisanih pri vl. št. 146, k.o. ... in gozdnih zemljišč parc. št. 1258/1 in 1258/2, pripisanih pri vl. št. 592, k.o. ..., odobri in pod 2. točko izreka odločil, da posebni stroški v postopku niso nastali. V svoji obrazložitvi navaja, da je I. - sedaj stranka z interesom, dne 25. 4. 2007 na upravni organ vložil vlogo za odobritev pravnega posla za promet z zgoraj navedenimi zemljišči. K vlogi je priložil sklenjeno prodajno pogodbo. Ponudbo za prodajo predmetnih zemljišč so podali zgoraj navedeni prodajalci in je bila na oglasni deski Upravne enote Maribor objavljena 30 dni, to je od 27. 1. 2007 do 26. 2. 2007. Na podano ponudbo so se s pisno izjavo v zakonitem roku prijavili J. - sedaj tožnik, ki je uveljavljal prednostno pravico do nakupa kot kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj, kot zakupnik zemljišča, ki je naprodaj in kot drug kmet; I., ki je uveljavljal prednostno pravico do nakupa kot drug kmet in K., ki je uveljavljal prednostno pravico do nakupa kot kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj. Iz lokacijske informacije je razvidno, da se zemljišče parc. št. 1263, k.o. ..., po svoji osnovni namenski rabi nahaja na 1. območju kmetijskih zemljišč, zemljišča s parc. št. 50/1, k.o. ... in parc. št. 1258/1 in 1258/2, k.o. ..., pa se nahajajo na območju gozda. V postopku je bila opravljena ustna obravnava, na kateri je K. podal izjavo na zapisnik, da v celoti umika svojo izjavo o sprejemu ponudbe. I. je podal izjavo na zapisnik, da uveljavlja prednostno pravico do nakupa kot kmet in je o tem kot dokazilo predložil odločbo Občine Maribor o priznanju statusa kmeta z dne 6. 1. 1982 ter potrdilo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, da je obvezno zavarovan kot kmet. Izjavil je tudi, da J. ne izpolnjuje pogojev za uveljavljanje prednostne pravice do nakupa kot kmet mejaš in ne kot drug kmet, ker nima ustrezne odločbe o priznanju statusa kmeta in tudi ne izpolnjuje pogoja prednostnega upravičenca kot zakupnik zemljišč, ki so naprodaj, ker za zemljišča ni bil predhodno izveden predpisani postopek in sicer objava za zakup zemljišč na oglasni deski Upravne enote Maribor in e-portalu državne uprave, kot to določa Zakon o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ). Na ustni obravnavi je bilo ugotovljeno, da je J. dne 4. 1. 2007 pri Upravni enoti Maribor vložil zahtevek za izdajo odločbe o priznanju statusa kmeta, vendar je bil njegov zahtevek z odločbo z dne 9. 3. 2007 zavrnjen. Zoper to odločbo je J. vložil pritožbo in ker o pritožbi v času odločanja o odobritvi pravnega posla še ni bilo pravnomočno odločeno, je upravni organ prekinil postopek zaradi rešitve predhodnega vprašanja o priznanju statusa kmeta J. kot fizični osebi. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je s svojo odločbo z dne 7. 4. 2009 njegovo pritožbo zavrnilo, nakar je vložil tožbo pri Upravnem sodišču RS, Oddelku v Mariboru, ki je s sodbo št. U 650/2007 z dne 7. 4. 2009 njegovo tožbo zavrnilo, s čemer je odločba Upravne enote Maribor, s katero je bil zahtevek J. za priznanje statusa kmeta zavrnjen, postala pravnomočna. Tako je bilo ugotovljeno, da J. ne izpolnjuje prednostne pravice do nakupa predmetnih zemljišč, ki so predmet odobritve pravnega posla, kot kmet mejaš po 2. točki, niti ne kot drug kmet po 4. točki ter tudi ne kot zakupnik zemljišč, ki so predmet prodaje, po 3. točki 23. člena ZKZ, ker pred sklenitvijo zakupnega (najemnega razmerja) zakupnik predhodno ni izročil ponudbe za zakup zemljišč pristojni upravni enoti na območju, kjer kmetijska ali gozdna zemljišča ležijo, v smislu določil 20. člena ZKZ in zakupno razmerje tudi ni bilo vknjiženo v zemljiški knjigi, kot to določa 28. člen ZKZ. Nasprotno je I. v postopku dokazal, da izpolnjuje prednostno pravico do nakupa predmetnih zemljišč, ker ima priznan status kmeta in je kmečki zavarovanec. Iz evidence kmetijskih gospodarstev Upravne enote Maribor je razvidno, da je I. nosilec kmetijskega gospodarstva in da obdeluje skupno 55,2261 ha kmetijskih površin z vrisanimi GERK. Z vpogledom v evidenco zemljiškega katastra in v zemljiško knjigo je bilo ugotovljeno tudi, da je I. lastnik kmetijskega zemljišča parc. št. 1267, pripisanega pri v. št. 104, k.o. ..., ki meji na zemljišče, ki je predmet prodaje oziroma ima to zemljišče lastnost sosednjega zemljišča in s tem izpolnjuje prednostno pravico do nakupa kot kmet mejaš po 2. točki 23. člena ZKZ. Prav tako iz stanja evidence zemljiškega katastra Območne geodetske uprave Maribor ter iz podatkov zemljiške knjige Okrajnega sodišča Maribor izhaja, da je I. lastnik gozdov, pripisanih pri vl št. 104, k.o. ... ter s tem izpolnjuje tudi prednostno pravico do nakupa gozdnih zemljišč kot lastnik gozda, ki je najbližje gozdu, ki se prodaja. Ker so prodajalci v zakonitem roku po izteku ponudbe sklenili pravni posel za nakup predmetnih zemljišč z dvema kupcema, ki sta ponudbo sprejela in sicer prodajno pogodbo z dne 14. 3. 2007 s kupcem J. in dne 24. 4. 2007 s kupcem I., je bilo glede na zgoraj navedeno potrebno odobriti prodajno pogodbo, sklenjeno dne 24. 4. 2007 med prodajalci kot solastniki in kupcem I., medtem ko je bilo treba pogodbo sklenjeno dne 14. 3. 2007 med prodajalci kot solastniki in kupcem J. zavrniti, o čemer je upravni organ izdal odločbo št. 330-421/07 z dne 26. 5. 2009. Pritožbo tožnika zoper prvostopenjsko odločbo je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z odločbo št. 3308-141/2009/7 z dne 22. 3. 2010 zavrnilo. Pritožbeni organ meni, da je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da I. izpolnjuje pogoje za priznanje prednostne pravice do nakupa predmetnih kmetijskih zemljišč kot kmet mejaš, kot tudi pogoje za priznanje prednostne pravice do nakupa gozda, ker je lastnik gozda, ki je najbližje gozdu, ki se prodaja. Glede na pravnomočno zavrnjen zahtevek J. za priznanje statusa kmeta pritožbeni organ ugotavlja, da le-ta ni uspel dokazati, da izpolnjuje vse pogoje za pridobitev statusa kmeta.

Tožnik vlaga tožbo iz vseh tožbenih razlogov po 27. členu ZUS-1. Meni, da je bila v upravnem postopku prodajna pogodba z dne 24. 4. 2007 neupravičeno odobrena, saj bi moral imeti tožnik prednost na podlagi pogodbe za ista zemljišča, sklenjene dne 14. 3. 2007. Navaja, da je tekom upravnega postopka nedvomno izkazal, da izpolnjuje vse pogoje za pridobitev statusa kmeta po 4. alinei 1. odstavka 24. člena ZKZ, saj bo s konjerejo in s poljedelstvom s kmetijskimi zemljišči, s katerimi že razpolaga in zemljišči, ki jih bo z odobritvijo še pridobil, pridobival pomemben del dohodka v skladu z določili zakona; poleg tega ima izkazano strokovno usposobljenost. Že z dokazili, predloženimi v upravnem spisu Upravnega sodišča RS, Oddelka v Mariboru, je dokazal, da že z dohodki iz konjereje dosega dohodek, ki je potreben za pridobitev statusa kmeta, prav tako bi lahko takšen dohodek dosegal iz kmetijskih zemljišč. Uporabo kmetijskih zemljišč je izkazal z izpiski iz zemljiške knjige in predloženimi najemnimi in prodajnimi pogodbami, ob čemer je treba poudariti pogoj iz 1. točke 1. odstavka 24. člena ZKZ, kjer je kmet fizična oseba, ki je lastnik, zakupnik oziroma drugačen uporabnik kmetijskega zemljišča, kar je tožnik tudi nedvomno dokazal. Ker je izkazal, da dejansko izpolnjuje vse pogoje za pridobitev statusa kmeta po 4. alinei 1. odstavka ZKZ, so posledično izpolnjeni tudi pogoji za odobritev prodajne pogodbe z dne 14. 3. 2007 in bi iz navedenih razlogov bilo potrebno zavrniti odobritev naknadno sklenjene pogodbe s kupcem I. in izpodbijano odločbo odpraviti. Odločitev prvo in drugostopenjskega organa temelji na napačnem izhodišču, da tožnik v času sklepanja oziroma postopka za odobritev prodajne pogodbe ne razpolaga s formalno odločbo o statusu kmeta, niti ni pridobil zakupa v skladu z določbami ZKZ. Poudarja, da ZKZ ščiti kmetijska zemljišča v smislu, da se na njih opravlja kmetijska dejavnost, vendar po nobeni določbi ne privilegira oseb, ki že imajo status kmeta nasprotim tistim, ki za pridobitev takega statusa izkažejo resen interes in izpolnjujejo vse pogoje, kot je to v njegovem primeru. Namen ureditve ZKZ je zgolj ta, da se zaščiti kmetijsko zemljišče pred nakupom s strani oseb, ki se s kmetijstvom ne ukvarjajo, niti nimajo takšnega namena. Tožnik pa je tekom postopka izkazal, da ima resen namen obdelovati zemljišča kot kmet in jih kot takšna tudi ohraniti. V kolikor bo pogojevanje pridobitve statusa kmeta povezano s predhodno pridobitvijo kmetijskih zemljišč, slednje pa obratno s predhodno pridobitvijo statusa kmeta, se tožnik znajde v začaranem krogu, kjer svojega interesa po kmetovanju ne bo mogel nikoli pridobiti. Tožnik se s konjerejo ukvarja od leta 2007 in je lastnik samo stavbnega zemljišča, medtem ko ima kmetijska zemljišča, ki so predmet tega postopka, v zakupu. Stavbno zemljišče, ki ga že ima v lasti in kmetijska zemljišča, ki jih ima v zakupu, pa predstavljajo zaključeno celoto in enovito kmetijo. V primeru drugačne interpretacije 24. člena ZKZ je kršena tudi ustavna pravica iz 74. člena Ustave RS. Glede na navedeno tožnik sodišču predlaga, da spremeni odločbo upravne enote Maribor z dne 18. 6. 2009 v zvezi z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 22. 3. 2010 tako, da se ne odobri prodajna pogodba z dne 24. 4. 2007 oziroma podrejeno, da odpravi odločbo Upravne enote Maribor z dne 18. 6. 2009 v zvezi z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 22. 3. 10 ter zadevo vrne v ponoven postopek. Hkrati zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Stranka z interesom, I., ni podal odgovora na tožbo.

Tudi ostale stranke z interesom na tožbo niso odgovorile.

K 1. točki izreka : Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je prvostopenjski upravni organ postopal pravilno, ko je odobril prodajno pogodbo o prodaji zemljišč, ki so jo dne 24. 4. 2007 sklenili A., B., C., Č., D., E., F., G. in H. kot prodajalci in stranka z interesom, I., kot kupec. Kot razlog za svojo odločitev je navedel, da ima predkupno pravico do nakupa navedenih zemljišč stranka z interesom kot kmet in ne tožnik, ki mu je bil zahtevek za priznanje statusa kmeta zavrnjen, niti ne izpolnjuje pogojev za zakupnika zemljišča. Navedeno odločitev v tožbi izpodbija tožnik, ki navaja, da ima prednostno pravico kot kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj in kot zakupnik zemljišča, ki je naprodaj in bi zato upravni organ moral (prednostno) odobriti prodajno pogodbo sklenjeno dne 14. 3. 2007 med prodajalci in tožnikom.

Odločitev prvostopenjskega upravnega organa je po presoji sodišča pravilna in zakonita. Sodišče pa v zvezi s tožbenimi ugovori navaja sledeče: Prednostno pravico pri nakupu kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije ureja 23. člen ZKZ. Po 1. odstavku navedenega zakonskega določila lahko uveljavljajo predkupno pravico predkupni upravičenci po naslednjem vrstnem redu: 1. solastnik; 2. kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj; 3. zakupnik zemljišča, ki je naprodaj; 4. drug kmet; 5. kmetijska organizacija ali samostojni podjetnik posameznik, ki jima je zemljišče ali kmetija potrebno za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti in 6. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS.

Kot izhaja iz podatkov upravnega spisa je stranka z interesom uveljavljala predkupno pravico na podlagi statusa kmeta, kar je dokazovala z odločbo z dne 6. 1. 1982, ki jo je v postopku odobritve pravnega posla predložila na obravnavni dne 24. 4. 2007, medtem ko je tožnik uveljavljal prednostno pravico kot zakupnik zemljišča in kot drug kmet, česar pa na obravnavi tožnik ni uspel izkazati. Glede na navedeno je bilo treba za odločitev v zadevi ugotoviti, ali tožnik izpolnjuje pogoje, da se šteje za kmeta kot fizično osebo v skladu z določbo 24. člena ZKZ. Zato je upravni organ v postopku odločanja o zahtevi za odobritev predmetnega pravnega posla pravilno prekinil postopek in počakal z odločitvijo do pravnomočne rešitve tega vprašanja. Ker je bilo z odločbo Upravne enote Maribor z dne 9. 3. 2007 ugotovljeno, da tožniku statusa kmeta po določbi 24. člena ZKZ ni mogoče priznati, tožnikovi tožbeni ugovori, da je izkazal, da izpolnjuje vse pogoje za pridobitev statusa kmeta po 4. alinei 1. odstavka 24. člena ZKZ, glede na to, da že z dohodki iz konjereje dosega dohodek, ki je potreben za pridobitev takega statusa oziroma da bi tak dohodek prav tako lahko dosegel iz kmetijskih zemljišč, s katerimi že razpolaga in zemljišči, ki bi jih z odobritvijo še pridobil, niso utemeljeni in jih sodišče zato zavrača. Ker tožnik tudi ni izkazal obstoja zakupnega razmerja (v skladu z določbami 28. člena ZKZ se zakupno razmerje vknjiži v zemljiško knjigo), je zato po presoji sodišča odločitev prvostopenjskega upravnega organa, da se odobri pravni posel sklenjen med prodajalci in stranko z interesom kot prednostnim upravičencem po 2. točki 1. odstavka 23. člena ZKZ, pravilna in zakonita. Ker je tožnik v tožbi zatrjeval tudi, da mu je bilo z izpodbijanim aktom poseženo tudi v njegove človekove pravice, je sodišče ob ugotovitvi, da je odločitev prvostopenjskega upravnega organa pravilna in zakonita, zavrnilo tudi te tožbene navedbe.

Sodišče je zato tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno. Tožnik je v tožbi smiselno predlagal tudi opravo glavne obravnave, vendar je sodišče na podlagi 2. alinee 2. odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo na nejavni seji, brez glavne obravnave. Ocenilo je, da je tožena stranka ugotovila vsa pomembna dejstva in okoliščine konkretnega primera, se do njih opredelila in svojo odločitev ustrezno obrazložila. Na podlagi dejstev, ki jih je tožnik navedel v tožbi, dejanskega stanja ne bi bilo mogoče dopolniti z ugotovitvami, ki bi bile pomembne za odločitev v zadevi.

K 2. točki izreka : Odločitev o stroških temelji na določbi 4. odstavka 25. člena ZUS-1.