Jedro

Za izrek sankcije po petem odstavku 20. člena ZBPP ni potrebna ugotovitev namena prosilca, temveč zadostuje dejstvo, da prosilec za BPP v svoji prošnji ni navedel vseh podatkov o svojem premoženju.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z odločbo, št. Bpp 1289/2014 z dne 12. 6. 2014, je organ za BPP zavrnil prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v sodnem postopku obnove nepravdnega postopka, ki se je vodil pred Okrajnim sodiščem v Grosupljem, N 32/2013 (1. točka izreka) in še odločil, da tožnica ne more vložiti nove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči nadaljnjih šest mesecev od dne 12. 6. 2014 dalje (2. točka izreka). V obrazložitvi je povzel določbe 11., 12. in 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), navedel, da je po vpogledu v uradne evidence ugotovil, da je tožnica v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje prejela dohodek v višini 1.627,62 EUR, ki obsega pokojnine tožnice v tem obdobju. Iz obrazca za dodelitev BPP izhaja, da je tožnica na izrecno vprašanje, ali je lastnica/solastnica drugega stanovanja ali hiše, odgovorila ne, enako je odgovorila na vprašanje o lastništvu zemljišč, gospodarskega poslopja in kmetijskih strojev, ki daje dohodke. Iz baze podatkov GURS je organ za BPP ugotovil, da je tožnica med drugim solastnica večih nepremičnin, ki jih našteje, katerih vrednost znaša 92.265,11 EUR. Iz podatkov zemljiške knjige pa še izhaja, da je na določenih nepremičninah vpisana med drugim zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve, zato tožnica s temi nepremičninami dejansko ne more razpolagati. Vrednost teh nepremičnin znaša 74.163,03 EUR. To pomeni, da ima tožnica še nepremično premoženje v vrednosti 18.102,08 EUR, kar izključuje njeno pravico do pridobitve BPP. Organ je tudi pozval tožnico na opredelitev glede na dane podatke, na katerega je tožnica odgovorila, vendar se njene navedbe ne skladajo s pridobljenimi podatki. Tožnica je torej navajala neresnične podatke, zaradi česar je organ še odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka.

Tožnica je tožbo vložila zoper sklep, št. Bpp 1776/2014, prejet 14. 7. 2014, in zoper sklep I Cp 478/2014 z dne 14. 4. 2014. Predlagala je, da naslovno sodišče odloči tudi tako, da zadrži aktivnosti pravnomočnega sklepa do rešitve tožbe (In 848/2007-170) zaradi nastale škode, zadrži aktivnosti zemljiškoknjižnega vpisa A.A. Dn 30070/2014 Sdn, zadrži aktivnosti zadeve stečajnega upravitelja P 344/2010B., zadrži aktivnosti v zadevi nepravnomočnega sklepa 0814 In 1855/2007 med strankama C.C. in D.D.. V zvezi z izpodbijanjem sklepa, št. Bpp 1776/2014, je navedla, da predlaga, da sodišče odloči tako, da ji dodeli Bpp in odvetnika, pri čemer je zadeva nujna, da sodišče zavrže sklep Višjega sodišča, I Cp 478/2014 in določi obnovo postopka o razdružitvi skupnega premoženja z dokazovanjem s pričami – njenih otrok E.E. in F.F.. Organ za BPP je neupravičeno zavrgel njeno prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. To pa je nedopustno, kršene so ji človekove pravice in povzročena neprecenljiva škoda, organ jo je namerno zavedel in odločal o drugi vzporedni zadevi BPP. Navedla je tudi, da tožbo vlaga zoper napačno voden postopek v Bpp 1289/2014 z dne 12. 6. 2014. Okrajno sodišče v Ljubljani jo je obvestilo, da je njeno prošnjo z dne 28. 3. 2014 za oprostitev predujma odstopilo v reševanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Sodišča ji povzročajo namerno škodo s podtikanjem dokumentov. Pobudo je vložila sama za pomoč pri izterjavi v znesku 170.000,00 EUR v zadevi In 848/2007-163 in ne v zadevi N 32/2013. Sklep Višjega sodišča, I Cp 478/2014 z dne 14. 4. 2014, je prejela pred vlogo Bpp in pozivom. Predlagala je, da sodišče zavrže sklep I Cp 478/2014 in naloži Okrajnemu sodišču ponovno odločanje o skupnem premoženju. Obnova postopka je nujna. Lastnik nepremičnin je še vedno B. v stečaju. Nedopustno je, da Višje sodišče izda sklep brez pravne podlage, ni razpisalo obravnave, ni odločalo o zadevi. Sklep je prirejen. Višje sodišče se sklicuje, da ni imela pooblaščenca v zadevi N 32/2013, kar ni res. Okrajno sodišče jo je pozvalo na plačilo takse za obnovo postopka, obnove pa ni nikoli razpisalo. Navedla je še, da je bivšega moža izplačala na hiši v …. Bivši mož ji ni plačal lokala, ne kletnega prostora v izmeri 64,12 m2 in ne njene firme, s katero je poslovala v lokalu G. ob razdružitvi leta 2006/2007. Res je tudi, da je zamolčala nepremičnine, vendar so podatki v GURS popolnoma neresnični, ker naj bi bile nepremičnine prodane v celoti.

Toženka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa vsebinsko ni odgovorila.

Sodišče uvodoma navaja, da je tožbo tožnice zoper sklep organa za BPP, št. Bpp 1776/2014 z dne 8. 7. 2014, sklep Višjega sodišča v Ljubljani, I Cp 478/2014 z dne 14. 4. 2014, ter v zvezi s predlogi za zadržanje aktivnosti sklepa In 848/2007-170, zemljiškoknjižnega vpisa Dn 30070/2014 Sdn, P 344/2010 ter sklepa, 0814 In 1855/2007, obravnavalo v zadevi I U 1169/2014. Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločitev organa pravilna in zakonita, zanjo pa je organ navedel pravilne in izčrpne razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami pa še navaja: V obravnavani zadevi je sporna odločitev organa za BPP o zavrnitvi tožničine prošnje za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v sodnem postopku obnove nepravdnega postopka, ki se je vodil pred Okrajnim sodiščem v Grosupljem, N 32/2013, in odločitev o prepovedi vlaganja nove prošnje za dodelitev BPP nadaljnjih šest mesecev od 12. 6. 2014 dalje.

Tudi po presoji sodišča je organ za BPP glede na podatke iz spisa pravilno zaključil, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja iz 13. člena ZBPP (vrednost njenega premoženja presega višino mejnega zneska 13.780,00 EUR), čemur tožnica niti ne ugovarja, prav tako pa je pravilno tudi odločil, da tožnica ne more vložiti nove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči nadaljnjih šest mesecev od 12. 6. 2014 dalje. Če je prosilec v izjavi iz prvega odstavka tega člena navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za BPP o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (peti odstavek 20. člena ZBPP). Iz podatkov spisa tako izhaja, da tožnica v pisni izjavi oziroma na predpisanem obrazcu ni navedla, da ima v lasti oziroma solasti nepremično premoženje, kar pa glede na podatke GURS in zemljiške knjige (te podatke pa je organ za BPP tudi povzel v odločbi) ne drži. Tudi v tožbi tožnica ne prereka ugotovitve organa, da je zamolčala lastništvo, navaja le, da so podatki v GURS neresnični, ker naj bi bile nepremičnine prodane v celoti. S takimi navedbami pa tožnica ugotovitev, ki izhajajo iz uradnih evidenc (kar podatki iz zemljiške knjige ter baze podatkov pri GURS so), ne more izpodbiti. Sodišče pa še pripominja, da za izrek sankcije po petem odstavku 20. člena ZBPP ni potrebna ugotovitev namena prosilca, temveč zadostuje dejstvo, da prosilec za BPP v svoji prošnji ni navedel vseh podatkov o svojem premoženju.

Glede na povedano je sodišče tožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.