Jedro

V postopku za izdajo začasne odredbe je potrebno obstoj terjatve samo verjetno izkazati - torej v tej zadevi ni potrebno ugotoviti upravičenosti reklamacije (ki posledično nudi upniku pravico, da od dolžnika zahteva nevnovčenje akceptnega naloga) tako zanesljivo kot v pravdnem postopku. Verjetnost zadostuje tako za pozitivno kot tudi negativno ugotovitev.

Zahtevek na nevnovčenje akceptnega naloga je ogrožen, če ima akceptni nalog imetnik v posesti oz. če ga je pravočasno predložil SDK. Potem, ko SDK vnovči akceptni nalog, postane zahtevek na prepoved vnovčenja brezpredmeten.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje opr. št. R 7/93-6 z dne 24.2.1993 razveljavi in zadeva vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je izdalo začasno odredbo, s katero je SDK prepovedalo vnovčitev akceptnega naloga v korist dolžnika. Po dolžnikovem ugovoru pa je sodišče začasno odredbo razveljavilo in predlog zavrnilo.

Zoper sklep sodišča prve stopnje se je upnik pritožil. V pritožbi navaja, da je zaradi reklamacije kakovosti prvostopno sodišče neutemeljeno razveljavilo izdano začasno odredbo.

Sodišče druge stopnje je preizkusilo prvostopni sklep v napadenem delu in v mejah uveljavljenih razlogov, kakor tudi v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti.

Pri tem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je pritožba utemeljena in sicer iz naslednjih razlogov: Najprej je potrebno ugotoviti, da je pritožba vložena po izteku zakonitega osemdnevnega pritožbega roka iz 8.člena ZIP, vendar v skladu z napačnim pravnim poukom. Zato je šteti pritožbo kot pravočasno.

V tem primeru gre za zavarovanje nedenarne terjatve in sicer zahteve, da se dolžniku oz. tretji osebi prepove vnovčitev akceptnega naloga.

Obstoj terjatve, da dolžnik ne sme vnovčiti akceptnega naloga, je upnik utemeljeval z aneksom k komisijski pogodbi z dne 30.11.1992 in dopisom nemškega kupca o reklamaciji kvalitete.

Prvostopno sodišče, bi moralo ugotoviti verjeten obstoj ali neobstoj upnikove terjatve in sicer prepovedi vnovčenja akceptnega naloga. V tej smeri izpodbijan sklep nima prepričljivih razlogov. Za odgovor na vprašanje o verjetnem obstoju upnikove terjatve je brez pomena sicer pravno napačno tolmačenje aneksa z dne 30.11.1992, češ da ima dolžnik tudi ob reklamaciji pravico vnočiti akceptni nalog, ker lahko upnik potem izterja odškodnino. Prav tako je nerelevantno, ali je dolžnik za plačilo te odškodnine solventen. V zvezi z prvostopno utemeljitvijo, da upnik tudi še ni vložil tožbe, pa je dodati, da prvostopna začasna odredba v nasprotju s členom 272 nima določenega roka za vložitev tožbe.

V postopku za izdajo začasne odredbe je potrebno obstoj terjatve samo verjetno izkazati - torej v tej zadevi ni potrebno ugotoviti upravičenosti reklamacije (ki posledično nudi upniku pravico, da od dolžnika zahteva nevnovčenje akceptnega naloga) tako zanesljivo kot v pravdnem postopku. Verjetnost zadostuje tako za pozitivno kot tudi negativno ugotovitev. Prvostopno sodišče je v tej smeri ugotovilo le okoliščino, da je upnik opravil kvaliteten pregled podbojev v Pamečah in ni imel pripomb. Vendar ta ugotovitev zgubi težo glede nato, da gre za pregled na preskok, da je bil dogovorjen kvaliteten prevzem pri kupcu v Nemčiji (v spisu R 7/93 je del komisijske pogodbe, celotno besedilo formularne pogodbe pa je v spisu R 8/93) predvsem pa, da je v aneksu zapisana barvna skladnost verjetno pomenila skladnost barve (dolžnikovih) podbojev z barvo vrat (izdelanih v Prevaljah). Res je sicer, da nevnovčeni čeki nemškega kupca vzbujajo dvome v utemeljenost reklamacije, vendar bo moralo sodišče oceniti možnost, ki jo je navedel upnik, da je nemški kupec odtegnil izplačilo čekov prav zaradi obsežnih reklamacij in pri tem uporabiti podatke iz vzporedno tekočega postopka istega sodišča R 8/93..

Napačna so tudi izvajanja prvostopnega sklepa glede neobstoja nevarnosti. Zahtevek na nevnovčenje akceptnega naloga je ogrožen, če ima akceptni nalog imetnik v posesti oz. če ga je pravočasno predložil SDK. Potem, ko SDK vnovči akceptni nalog, postane zahtevek na prepoved vnovčenja brezpredmeten. Razlogi izpodbijanega sklepa o plačilni sposobnosti dolžnika so torej v tej zadevi brez pomena.

Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih stranki nista priglasili.