Up-485/04 - 8

23. 12. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B. B., odvetnik na Z., na seji senata dne 7. decembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 172/2003 z dne 20. 4. 2004 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1423/2001 z dne 17. 4. 2003 in s sodbo Delovnega sodišča v Mariboru št. Pd 10/2000 z dne 10. 4. 2001 se ne sprejme.

2.Pritožnica sama nosi stroške postopka z ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo pritožnice zoper pravnomočno sodbo Višjega sodišča o zavrnitvi njene pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje, s katero je to zavrnilo njen zahtevek za razveljavitev sklepov o prenehanju delovnega razmerja in za vrnitev nazaj na delo ter plačilo denarnih prikrajšanj zaradi prenehanja delovnega razmerja. Strinjalo se je s pravno presojo nižjih sodišč, da je bil pritožnici utemeljeno izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja.

2.Zoper sodbo Vrhovnega sodišča v zvezi s sodbama obeh nižjih sodišč vlaga pritožnica ustavno pritožbo. V ustavni pritožbi nasprotuje dejanskim in pravnim zaključkom v izpodbijanih sodbah. Meni, da so ji bile s tem, ko ji sodišča niso nudila varstva pred delodajalcem, kršene pravice iz 49. in 66. člena Ustave. S pristranskim odločanjem naj bi ji bila kršena tudi pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave. Izpodbijane odločitve, ki naj bi odstopale od siceršnje sodne prakse, pa naj bi bile tudi v neskladju s pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. S tem, ko naj bi Vrhovno sodišče ignoriralo njeno revizijo, naj bi ji bila kršena tudi pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednih sodnih postopkih, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in uporabi materialnega ter procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Z navedbami pritožnice, ki pomenijo zgolj uveljavljanje nezakonitosti izpodbijanih sodnih odločb, se zato Ustavnemu sodišču ni bilo treba ukvarjati. Izpodbijane sodne odločbe je preizkusilo le z vidika morebitne kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Takšnih kršitev pa v izpodbijanih sodbah ni. Zgolj nezadovoljstvo pritožnice s sprejetimi odločitvami namreč ne more utemeljiti njenih očitkov o kršitvah pravic iz 49. in 66. člena Ustave. Za takšne kršitve bi šlo, če bi izpodbijane sodne odločbe vsebovala stališča, ki bi bila v nasprotju s katero izmed teh človekovih pravic, česar pa pritožnica ne izkaže. Enako velja za povsem pavšalen očitek pritožnice o kršitvi prvega odstavka 23. člena Ustave, ki naj bi jo storilo Vrhovno sodišče s pristranskim odločanjem, ki ga pritožnica prav tako z ničimer ne izkaže.

4.Ustavnopravno relevanten bi lahko bil pritožničin očitek o odstopu od sodne prakse. Pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave je lahko namreč kršena, kadar odločitev sodišča brez utemeljenega razloga odstopa od enotne in ustaljene sodne prakse. Vendar pa je tudi ta pritožničin očitek neutemeljen. Pritožnica se namreč konkretno sklicuje le na eno samo sodbo sodišča prve stopnje. Posamezna drugačna odločitev še ne more utemeljiti kršitve te ustavne pravice.

Poleg tega pa s sklicevanjem na sodbo prvostopenjskega sodišča pritožnica ne more utemeljiti očitka o kršitvi te ustavne pravice, naslovljenega tudi na Vrhovno sodišče.

5.V zvezi z navedbami pritožnice o ignoriranju revizije, ki jih je mogoče razumeti kot očitek pritožnice, da ji Vrhovno sodišče ni odgovorilo na posamezne revizijske navedbe, je treba pritožnici najprej pojasniti, da bi lahko bil ta očitek relevanten z vidika 22. in ne 25. člena Ustave, kot to zatrjuje pritožnica. Pravico stranke, da se revizijsko sodišče opredeli do bistvenih navedb revizije zagotavlja namreč ta določba Ustave. Vendar pa tudi za ta pritožničin očitek velja, da s povsem pavšalnimi in nekonkretiziranimi navedbami pritožnica ne more utemeljiti zatrjevane kršitve ustavne pravice.

6.Ker z izpodbijanim sklepom očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče njene ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

7.Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Navedena določba se po 49. členu ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo. Ker v obravnavani zadevi ni utemeljenih razlogov za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče glede prijavljenih stroškov sklenilo, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi z 49. členom ZUstS ter treje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan