Jedro

Iz upravnega spisa nedvomno izhaja, da je okrožno sodišče o isti prošnji tožeče stranke že odločilo in njeno prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v istem izvršilnem postopku zavrnilo, zato je tožena stranka pravilno skladno z določbo 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP prošnjo zavrgla.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo navedeno v uvodu sodbe je Okrožno sodišče v Kopru zavrglo prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki zastopanja v izvršilnem postopku, ki se pri Okrajnem sodišču v Kopru vodi pod opr. št. In 36/2009. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je tožena stranka navedla, da je pri preizkusu prošnje tožeče stranke ugotovila, da je bilo o prošnji tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči v izvršilnem postopku opr. št. In 36/2009 že odločeno z odločbo istega sodišča opr. št. Bpp 394/2010 z dne 24. 9. 2010. Z navedeno odločbo je Okrajno sodišče v Kopru prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnilo. Zaradi navedenega je prošnjo tožeče stranke skladno z določbo 4. točke 1. odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006-uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07 in 65/08 – ZUP) v zvezi z določbo 2. odstavka 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04-uradno prečiščeno besedilo in 23/08 – ZBPP) zavrglo.

Tožeča stranka z vlogami z dne 8. 10. 2010 in 20. 10. 2010, ki ju je sodišče obravnavalo kot tožbo izpodbija tudi zgoraj navedeno odločbo. Navaja okoliščine zaradi katerih bo zaradi zavlačevanja v postopkih odločanja o njenih prošnjah za brezplačno pravno pomoč neupravičeno poseženo v njene nepremičnine in bo zaradi tega ob njen dom. Toženi stranki očita zlorabo uradnega položaja in kršitev njenih pravic, s tem, ko je posamezne vloge za določitev brezplačne pravne pomoči obravnavala ločeno. Očita, da je bilo o njenih prošnjah odločeno šele po treh mesecih, čeprav je tožena stranka razpolagala z vsemi podatki že ob vložitvi prošnje. Prepričana je, da brez pravnega zastopanja ne bo mogla dokazati, da spremembe v lastništvu njenega doma niso utemeljene. Sodišču smiselno predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka je sodišču predložila spis Bpp 393/2010, odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, saj ima oporo v citiranih določbah ZBPP in ZUP ter izhaja iz podatkov v spisu Bpp 393/2010. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe podala pravilne razloge za svojo odločitev. Sodišče zato v celoti sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: Iz podatkov v predloženem spisu izhaja, da je tožeča stranka vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči dne 1. 6. 2010 in sicer za zastopanje v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Kopru opr. št. In 36/2009. Iz upravnega spisa pa nedvomno izhaja, da je Okrožno sodišče v Kopru z odločbo opr. št. Bpp 394/2010 z dne 24. 9. 2010 o isti prošnji tožeče stranke že odločilo in njeno prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v istem izvršilnem postopku zavrnilo. Tožena stranka je glede navedeno pravilno, skladno z določbo 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP, ki se v zadevi uporablja na podlagi določbe 2. odstavka 34. člena ZBPP prošnjo zavrgla. Tožena stranka bi sicer lahko predloge tožeče stranke združila v enotno obravnavo in o vseh predlogih odločila z eno odločbo, ker pa se je odločila, da bo o vsaki vlogi tožeče stranke, ki se nanaša na isto stvar, odločila z drugo odločbo je prošnjo tožeče stranke, potem ko je z odločbo Bpp 394/2010 z dne 24. 9. 2010 odločila o vlogi tožeče stranke, pravilno zavrgla.

Sodišče tožeči stranki pojasnjuje, da so druge okoliščine, ki jih navaja v tožbi, za odločanje v zadevi dodelitve brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega zastopanja v izvršilnem postopku In 36/2009 Okrajnega sodišča v Kopru, pravno nepomembne.

Na podlagi navedenega je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po 1. odstavku 63. člena ZUS-1.