Jedro

Upnik, ki umakne predlog za izvršbo, mora praviloma nositi stroške postopka nasprotne stranke. Le v primeru, ko upnik umakne predlog za izvršbo (takoj), ko je dolžnik plačal terjatev, gre za situacijo, ko se je predlog za izvršbo izkazal za potreben ter zato dolžniku ni dolžan povrniti njegovih stroškov. Če se torej želi izogniti plačilu dolžnikovih stroškov, mora upnik v umiku predloga navesti, da ga umika zaradi poplačila terjatve.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Upnik mora dolžniku povrniti 223,99 EUR stroškov odgovora na pritožbo v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za izpolnitev do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da mora upnik dolžniku v roku 8 dni povrniti nastale stroške postopka v višini 334,99 EUR.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje upnik in priglaša pritožbene stroške.

3. Dolžnik je na pritožbo odgovoril, ji nasprotoval in priglasil stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

6. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev sprejelo ob smiselni uporabi določbe 158. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, na podlagi katerega mora upnik, ki predlog za izvršbo umakne, povrniti nasprotni stranki njene stroške, razen, če je predlog umaknil takoj, ko je dolžnik izpolnil zahtevek. Ker je upnik predlog za izvršbo umaknil brez navedbe razloga, navedena izjema po presoji sodišča prve stopnje ni podana, zato je odločilo, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa.

7. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Upnik, ki umakne predlog za izvršbo, mora po določbi prvega odstavka 158. člena ZPP praviloma nositi stroške postopka nasprotne stranke. Le v primeru, ko upnik umakne predlog za izvršbo (takoj), ko je dolžnik plačal terjatev, gre za situacijo, ko se je predlog za izvršbo izkazal za potreben ter zato dolžniku ni dolžan povrniti njegovih stroškov. Da bi sodišče prve stopnje pri odločanju o stroških lahko uporabilo drugi del pravnega pravila iz 158. člena ZPP, bi moral upnik umik predloga za izvršbo ustrezno obrazložiti, tako da bi bilo na njegovi podlagi mogoče zaključiti, ali umika predlog za izvršbo zaradi izpolnitve obveznosti ali pa temu ni tako. Če se torej želi izogniti plačilu dolžnikovih stroškov, mora upnik v umiku predloga navesti, da ga umika zaradi poplačila terjatve (primerjaj sklep VSL I Ip 3109/2015, VSM I Ip 296/2011, VSL I Cp 2039/99 in druge).

8. Navajanje razlogov za umik predloga za izvršbo in predlaganje dokazov v zvezi s tem šele v obravnavani pritožbi predstavlja nedopustne pritožbene novote, saj upnik z ničemer ne upraviči, zakaj jih ne bi mogel navesti že v umiku predloga za izvršbo (primerjaj prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sicer pa upnik v pritožbi tudi navede, da je del dolga plačala zavarovalnica, del dolžnik, del dolga pa je dolžniku odpustil, kar pomeni, da predloga za izvršbo ni umaknil zaradi plačila terjatve v celoti s strani nasprotne stranke.

9. Upnik s pritožbo ni uspel, zato svoje stroške krije sam, dolžniku pa mora povrniti stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v katerem je dolžnik pravilno opozoril, da je upnik z navajanjem razlogov za umik prekludiran. Višje sodišče je dolžniku tako priznalo 300 točk nagrade za odgovor na pritožbo po 6. točki tar. št 27 Odvetniške tarife (OT) z 2% pavšalom za izdatke po 11. členu OT in 22% DDV, stroški sodne takse, pričnin in izvedenin pa mu niso nastali.