Jedro

Tožnik, državljan BIH, je bil s sodbo razvrščen v I. kategorijo invalidnosti s pravico do invalidske pokojnine od 9. 6. 2005 dalje. Ker v Sloveniji ob uveljavitvi pravice ni bil zavarovan, se mu pokojnina izplačuje od prvega dne po vložitvi zahteve dalje (3. 7. 2006) in še šest mesecev za nazaj.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odpravilo dokončno odločbo toženke z dne 13. 7. 2010, odločbo toženke z dne 8. 6. 2010 pa delno spremenilo tako, da je v prvem odstavku namesto pike postavilo vejico in dodalo besedilo: „ter za obdobje od 1. 2. 2006 do 2. 7. 2006 v mesečnem znesku 236,16 EUR“. Toženki je naložilo, da od neizplačanih zneskov invalidske pokojnine za obdobje od 1. 2. 2006 do 2. 7. 2006 plača odškodnino v višini zakonskih zamudnih obrestmi od dneva, ko bi posamezni znesek bil plačan pa do izvršitve odločbe ter da je dolžna tožniku povrniti stroške v višini 178,80 EUR v roku 8 dni. Tožbeni zahtevek za izplačilo invalidske pokojnine, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi za obdobje od 9. 6. 2005 do 30. 1. 2006, je zavrnilo.

Zoper odločitev v I., II., III., IV. in VI. točki izreka se zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožuje toženka in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožnika v celoti zavrne kot neutemeljen. Po mnenju toženke je zmotno stališče sodišča, da za priznanje pravice do izplačila invalidske pokojnine obstaja pravna podlaga v določbi 2. odstavka 157. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1; Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami). V konkretnem primeru predstavlja pravno podlago za izplačevanje invalidske pokojnine določba 177. člena ZPIZ-1, ki se nanaša na izbirno pravico v primeru pridobitve pravice do izplačila pokojnine, pridobljene v drugi državi na podlagi enakih obdobjih pokojninske dobe. V danem primeru je bil tožnik s pravnomočno sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ps 1669/2008 z dne 19. 10. 2009 razvrščen v I. kategorijo invalidnosti od 9. 6. 2005 dalje in je imel od navedenega dne tudi priznano pravico do invalidske pokojnine, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, odmera, višina in izplačevanje pokojnine je bila naložena toženki. Iz odločbe Federalnega zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje BIH z dne 14. 9. 2005 je razvidno, da je tožnik od 9. 6. 2005 dalje užival tudi invalidsko pokojnino, pri priznanju pravice pa mu je bila upoštevana tudi pokojninska doba dopolnjena v Sloveniji. Dne 3. 7. 2006 je pri zavodu vložil vlogo za priznanje pravice do invalidske pokojnine. S tem dnem je opravil izbiro pokojnine, ki jo bo užival, saj je hkrati užival tudi invalidsko pokojnino priznano s strani nosilca zavarovanja v BIH. Zato po mnenju toženke ni mogoče uporabiti določbe 2. odstavka 157. člena ZPIZ-1, kot je to zmotno odločilo sodišče prve stopnje. Določba 2. odstavka 157. člena ZPIZ-1 je namreč mogoče uporabiti le v primeru, ko gre za osebo, ki na dan izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do pokojnine ni zavarovana. V konkretni zadevi tudi ni mogoče uporabiti primerjavo in sklicevanje sodišča na odločbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 224/2012 z dne 23. 8. 2012, saj ta temelji na bistveno drugačnem dejanskem stanju in drugačnem pravnem stanju.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni kršilo določb pravdnega postopka na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, da je v celoti pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

Iz dejanskega stanja kakor ga je ugotovilo sodišče prve stopnje izhaja, da je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani s pravnomočno sodbo opr. št. Ps 1669/2008 z dne 19. 10. 2009 ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika ter odpravilo odločbi tožene stranke z dne 17. 7. 2007 in 22. 5. 2008. Tožnika je razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti od 9. 6. 2005 dalje ter mu od istega dne dalje tudi priznalo pravico do invalidske pokojnine, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od zapadlosti posameznega obroka v plačilo do plačila. Toženki je naložilo, da v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe tožniku izda odločbo o odmeri, višini in izplačevanju sorazmernega dela invalidske pokojnine. Z odločbama z dne 8. 6. 2010 in z dne 13. 7. 2010 je toženka odmerila tožniku invalidsko pokojnino, ki znaša 238,55 EUR na mesec. V zvezi s tem je sporen datum od kdaj naprej se ta pokojnina izplačuje tožniku. Toženka se je postavila na stališče, da se invalidska pokojnina tožniku izplačuje od 3. 7. 2006 dalje, ko je tožnik pri toženki vložil vlogo s katero je uveljavljal priznanje pravice do invalidske pokojnine. Tožnik je v nasprotju s tem v tožbi uveljavljal, da se mu priznana invalidska pokojnina izplača že od 9. 6. 2005 dalje, kajti z navedenim dnem mu je že sodišče priznalo pravico do invalidske pokojnine.

Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da je potrebno v predmetni zadevi upoštevati 157. člen ZPIZ-1, kjer je določeno, da pokojnina pripada uživalcu od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. Osebi, ki ob uveljavitvi pravice ni zavarovana, se pokojnina izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za 6 mesecev nazaj. Tožnik je vlogo pri toženki vložil 3. 7. 2006, v Republiki Sloveniji ni bil več zavarovan od 27. 12. 1991 dalje, s pravnomočno sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani je tožnik razvrščen v I. kategorijo invalidnosti od 9. 6. 2005 dalje in mu je od istega dne dalje priznana tudi pravica do invalidske pokojnine. Ob upoštevanju 157. člena ZPIZ-1 pokojnina pripada uživalcu od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja, osebi, ki ob uveljavitvi pravice ni zavarovana se pokojnina izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za 6 mesecev nazaj. Tudi dani primer je takšen, da ga je potrebno subsumirati pod drugi odstavek 157. člena ZPIZ-1. Tožniku je bila priznana pravica do invalidske pokojnine od 9. 6. 2005 dalje, tožnik v obdobju po tem datumu (v Sloveniji že od 27. 12. 1991) ni bil več zavarovan, pri tem pa je potrebno tožniku priznati izplačevanje pokojnine od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve (tožnik je zahtevo vložil dne 3. 7. 2006) in še šest mesecev nazaj. Upoštevajoč navedeno je sodišče prve stopnje tožniku utemeljeno priznalo izplačevanje pokojnine od 1. 2. 2006 dalje.

Kot je bilo povedano je v obravnavanem primeru bistveno, da je tožnik postopek in s tem izbiro za priznanje pravice do pokojnine pri toženi stranki, na podlagi obdobja zavarovanja in plačevanja prispevkov v Republiki Sloveniji, začel pri toženi stranki z vlogo z dne 3. 7. 2006, ko mu je že bila priznana pravica do invalidske pokojnine in sicer od 9. 6. 2005 dalje. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da v danem primeru ni mogoče uporabiti določila 177. člena ZPIZ-1 na način, kakor ga navaja tudi v pritožbi toženka in sicer, da je tožnik šele z vlogo z dne 3. 7. 2006 opravil izbiro pokojnine, ki jo bo užival. Tožnik je z vlogo z dne 3. 7. 2006 preko osebnega zdravnika vložil zahtevo za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja, kar pomeni, da je uveljavljal priznanje pravice upoštevaje določbe ZPIZ-1. S tem je tudi izbral pokojnino, ki jo bo užival in to ne zgolj od datuma, ko je vložil zahtevek, temveč od datuma, ko mu ta pravica, torej pravica do izplačila, pripada po določbah ZPIZ-1. V zadevi, ki jo je Višje delovno in socialno sodišče obravnavalo pod opr. št. Psp 224/2012 z dne 23. 8. 2012 gre za podobno zadevo kakor je v tem primeru. Tudi v navedeni zahtevi se je postavilo pravno vprašanje od kdaj dalje se tožniku izplačuje starostna pokojnina v Republiki Sloveniji, glede na vlogo, ki jo je tožnik podal. V navedeni zadevi se je pritožbeno sodišče, upoštevaje odločbe Ustavnega sodišča RS v zadevi Up-360/05 z dne 2. 10. 2008 in Up-707/06 z dne 27. 5. 2009, postavilo na stališče, da je tožnik upravičen do izplačila starostne pokojnine v Republiki Sloveniji za ves čas od vložitve zahteve in še za 6 mesecev nazaj, kot določa 2. odstavek 157. člena ZPIZ-1, saj je za vse to obdobje izpolnjeval pogoje za starostno pokojnino po ZPIZ-1. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi na katere mora paziti po uradni dolžnosti.