Jedro

V obravnavani zadevi upnik v nasprotju z zahtevo iz prvega odstavka 24. člena ZIZ v predlogu za izvršbo ni niti navedel podlage prehoda dolga niti ni predložil dokazil, ki bi izkazovala prehod. Zaradi navedenega je njegova vloga vsebinsko pomanjkljiva in kot tako bi jo sodišče prve stopnje moralo zavrniti. Zahtevana izvršba zoper dolžnika torej nima podlage v navedbah in predloženih listinah v predlogu za izvršbo, zato predlog za izvršbo kot takšen ni sklepčen in mu glede na upnikove pomanjkljive navedbe in dokaze v predlogu za izvršbo v konkretnem primeru ni mogoče dovoliti.

Izrek

I. Pritožbi dolžnika se delno ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka in v prvem odstavku III. točke izreka spremeni, tako da se sedaj glasi: ″I. Ugovoru dolžnika se ugodi in se sklep o o izvršbi Okrajnega sodišča v Celju I 592/2021 z dne 16. 12. 2021 razveljavi v prvem odstavku I. točke izreka ter v II. in IV. točki izreka ter se predlog upnika za dovolitev izvršbe v tem delu zavrne.

III. Upnik sam krije svoje stroške ugovornega postopka.″ Nadaljnja pritožba dolžnika se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka potrdi.

II. Pritožba upnika se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v drugem odstavku III. točke izreka potrdi.

III. Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče je na upnikov predlog s sklepom o izvršbi z dne 16. 12. 2021 odločilo, da mora dolžnik v roku 8 dni od vročitve tega sklepa na podlagi izvršilnega naslova – pravnomočnega in izvršljivega sklepa Okrožnega sodišča v Celju St 1598/2010 z dne 8. 7. 2013 plačati upniku denarni znesek v višini 6.170,09 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila (prvi odstavek I. točke izreka), v presežku pa je predlog za izvršbo, za zakonske zamudne obresti od 4. 1. 2011 do plačila, zavrnilo (drugi odstavek I. točke izreka). V kolikor dolžnik v roku 8 dni od prejetja tega sklepa upniku ne bo poravnal zneska, opredeljenega v I. točki izreka tega sklepa, je sodišče dovolilo predlagano izvršbo z rubežem plače (II. točka izreka), predlog za izvršbo v delu predlagane izvršbe na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet pa je zavrnilo (III. točk izreka) in odmerilo stroške izvršilnega postopka na 192,32 EUR, ki jih mora dolžnik povrniti upniku v roku 8 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku tega roka, dalje do plačila, v presežku pa je upnikov predlog za povrnitev izvršilnih stroškov zavrnilo (IV. točka izreka).

2. Dolžnik je zoper ta sklep vložil ugovor z dne 27.12. 2022 in ga dopolnil z vlogo z dne 22. 3. 2022. 3. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika kot neutemeljen (I. točka izreka), zavrnilo dolžnikov predlog za odlog izvršbe (II. točka izreka) ter odločilo, da mora dolžnik upniku v roku 8 dni povrniti 186,66 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (prvi odstavek III. točke izreka), v presežku pa je upnikov predlog za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov zavrnilo (drugi odstavek III. točke izreka).

4. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlagata pravočasno pritožbo dolžnik in upnik po pooblaščencu.

_Navedbe dolžnika v pritožbi_

5. Dolžnik vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlaga, da pritožbeno sodišče dolžnikovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da dolžnikovemu ugovoru in predlogu za odlog v celoti ugodi in ustavi izvršilni postopek. Vztraja pri ugovoru zastaranja, kot ga je podal v ugovoru. Ne drži, da je sodišče sklep o izvršbi izdalo zgolj na podlagi pravnomočnega sklepa o končanju postopka osebnega stečaja z dne 8. 7. 2013, saj je upnik vložil izvršilni predlog tako na podlagi tega sklepa kot tudi na podlagi sklepov Okrajnega sodišča v Celju Ig 1999/379 z dne 3. 5. 2004 in In 437/2008 z dne 18. 10. 2008. Ker je bil že v letu 2010 začet postopek osebnega stečaja zoper dolžnika, bi se morali vsi izvršilni postopki, katerih sklepe je v predlogu navedel upnik, ustaviti. To pa pomeni, da so terjatve iz citiranih sklepov z dne 3. 5. 2004 in dne 18. 10. 2008 že zastarale. Terjatev je zastarala tudi glede na uveljavitev Zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 (v nadaljevanju ZOKIPOSR). Glede ugovora aktivne legitimacije bi moral upnik že v predlogu za izvršbo obrazložiti in izkazati, da gre pri različnih navedbah upnika za istega upnika in bi moralo sodišče predlog za izvršbo zavreči oziroma zavrniti. Napačna je tudi odločitev sodišča glede višine priglašene terjatve. Sodišče ni ustrezno vsebinsko pojasnilo, zakaj je po višini v celoti ugodilo predlogu za izvršbo, čeprav je upnik (pravilno dolžnik: opomba pritožbenega sodišča) v ugovoru izrecno navedel, da uveljavljana terjatev v znesku 6.170,09 EUR ni v skladu s terjatvami iz obeh sklepov (z dne 3. 5. 2004 in dne 18. 10. 2008), saj je upnik uveljavljal tudi zamudne obresti v nasprotju z določili Obligacijskega zakonika. Zamudne obresti so namreč že v letu 2002 presegle glavnico, ki je v letu 1999 znašala 1.095,39 EUR. Glede na navedeno je sodišče tudi nepravilno priznalo zamudne obresti od zneska glavnice. V obravnavanem primeru je treba uporabiti določbe ZOKIPOSR (opozarja na 17. in 18. člen) in je stališče sodišča, da ni prišlo do prehoda sporne obveznosti na novega dolžnika, nepravilno. Ni sporno, da gre v konkretnem primeru za obveznosti izbrisane družbe, ki jih je imela do A. d. d., družba pa je bila izbrisana iz sodnega registra 14. 5. 2003. Zato je terjatev avtomatično prenehala in dolžniku ni treba dokazovati, da je med upnikom in Državnim odvetništvom sklenjen sporazum. Prav tako je nastopilo zastaranje terjatve in obveznost ni več na dolžniku, sodišče je tudi neupravičeno priznalo stroške postopka upnika, za odlog izvršbe pa so izpolnjeni vsi zakonski pogoji.

_Navedbe upnika v pritožbi_

6. Upnik vlaga pritožbo zoper odločitev v drugem odstavku III. točke izreka izpodbijanega sklepa zaradi zmotne uporabe materialnega prava, kršitve določb ZIZ in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče upnikovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v III. točki izreka spremeni tako, da upniku v celoti prizna priglašene stroške v odgovoru na ugovor z dne 22. 2. 2022 ter priglašene upnikove stroške v dopolnitvi odgovora na ugovor z dne 6. 4. 2022 in vse priglašene pritožbene stroške, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče je upniku priznalo za sestavo odgovora na ugovor le 200 od priglašenih 400 točk, za sestavo dopolnitve ugovora na odgovor pa le 50 od priglašenih 400 točk. Stroški odgovora na ugovor so objektivno potrebni in bi jih sodišče moralo priznati v celoti po tar. št. 27/6 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT). Sodišče ni obrazložilo, zakaj je upniku priznalo manj do priglašenih stroškov in je očitno nepravilno sklenilo, da je zgornja meja, ki jih lahko prizna upniku 200 točk. Prav tako je bila potrebna tudi dopolnitev odgovora na dolžnikov ugovor, saj ga je k temu pozvalo sodišče. Tudi če bi upoštevali razlago sodišča, da gre pri dopolnitvi ugovora le za obrazloženo vlogo, bi mu sodišče moralo priznati najmanj 25 % iz tar. št. 18 OT, kar glede na glavnico predstavlja 100 in ne 50 točk. 7. Upnik na dolžnikovo pritožbo ni odgovoril, dolžnik pa ni odgovoril na upnikovo pritožbo.

_Presoja utemeljenosti pritožb_

8. Pritožba dolžnika je delno utemeljena, pritožba upnika je neutemeljena.

9. Utemeljene so dolžnikove pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje nepravilno zavrnilo njegov ugovor aktivne legitimacije. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi z dne 16. 12. 2021 izdalo na podlagi izvršilnega naslova – pravnomočnega sklepa o končanju postopka osebnega stečaja Okrožnega sodišča v Celju St 1598/2010 z dne 8. 7. 2013 (17. člen ZIZ). Iz navedenega sklepa in seznama neplačanih priznanih terjatev z dne 19. 2. 2013, ki je sestavni del tega sklepa, je razvidno, da mora dolžnik upniku A., d. d., ... (v nadaljevanju A., d. d.), plačati terjatev v višini 6.170,09 EUR. Dolžnik v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da je že v ugovoru navedel, da je v sklepih, na katere se je skliceval upnik v predlogu za izvršbo, kot upnik označena A., d. d., in ne B., d. o. o., ..., ki je kot upnik označena v predmetnem predlogu za izvršbo. Uveljavljal je, da to pomeni, da ne gre za isto pravno osebo, upnik pa v predlogu z izvršbo z ničimer ni pojasnil, ne izkazal, da bi bil v predmetnem izvršilnem postopku upravičen na podlagi sklepov, ki jih je upnik navajal kot izvršilne naslove, nosilec pravic in obveznosti in upravičen vložiti predlog za izvršbo. Upnik je na te dolžnikove navedbe sicer odgovoril, da se je upnik preoblikoval, kar vse je razvidno iz javnih objav sodnega registra na portalu AJPES, ter priložil zgodovinski izpisek iz sodnega registra, iz katerega res izhaja, da gre za istega upnika, ki se je preoblikoval in spremenil ime in sedež oziroma poslovni naslov, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje. Vendar pa je sodišče prve stopnje nato zmotno presodilo, da je zaradi navedenega dolžnikov ugovor aktivne legitimacije neutemeljen, saj bi moral upnik te navedbe glede na prvi odstavek 24. člena ZIZ podati že v predlogu za izvršbo in ne šele v odgovoru na ugovor.

10. Po prvem odstavku 24. člena ZIZ namreč sodišče izvršbo dovoli tudi proti nekomu, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, če upnik v predlogu za izvršbo določno označi javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj, kadar pa to ni mogoče, pa s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku. Navedeno pomeni, da je že v fazi vložitve predloga za izvršbo na upniku trditveno breme o obstoju podlage prehoda terjatve od upnika označenega v izvršilnem naslovu na upnika iz predloga za izvršbo.

11. Pritožnik zato utemeljeno opozarja, da upnik v obravnavani zadevi ni niti navedel podlage prehoda terjatve niti ni predložil dokazil, ki bi izkazovala prehod, kar je v nasprotju z zahtevo iz prvega odstavka 24. člena ZIZ v predlogu za izvršbo. Zaradi navedenega je njegova vloga vsebinsko pomanjkljiva in kot tako bi jo sodišče prve stopnje moralo zavrniti, ne da bi upnika pozivalo k odpravi pomanjkljivosti po 108. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Uporaba 108. člena ZPP namreč pride v poštev le v primeru formalne, ne pa vsebinske pomanjkljivosti vloge.

12. Vsebinsko pomanjkljiva oziroma nesklepčna je tista vloga, pri kateri iz dejstev, ki jih zatrjuje stranka, ne izhaja pravna posledica, ki jo uveljavlja (utemeljenost oziroma neutemeljenost zahteve). Formalna pomanjkljivost je stvar procesnega prava, nasprotno pa je vsebinska pomanjkljivost vloge oziroma njena nesklepčnost stvar materialnega prava. Nanaša se na dejansko podlago vloge in pogojuje odločitev o neutemeljenosti zahteve.1

13. Zahtevana izvršba zoper dolžnika torej nima podlage v navedbah in predloženih listinah v predlogu za izvršbo, zato predlog za izvršbo kot takšen ni sklepčen in mu glede na upnikove pomanjkljive navedbe (in dokaze) v predlogu za izvršbo v konkretnem primeru ni mogoče ugoditi.

14. Po pojasnjenem bi moralo sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika v celoti ugoditi ter razveljaviti sklep o izvršbi v ugodilnem in naložitvenem ter v tem delu zavrniti predlog za izvršbo.

15. Ker je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo že na podlagi utemeljenega dolžnikovega očitka o zmotni uporabi materialnega prava v zvezi z ugovorom aktivne legitimacije, se do ostalih pritožbenih navedb v zvezi z zavrnitvijo njegovega ugovora (glede zastaranja, prenehanja in višine terjatve ter zamudnih obresti) ni opredelilo.

16. Posledično je dolžnikova pritožba utemeljena tudi glede ugovornih stroškov, upnikova pritožba (izpodbija zavrnitev presežka predloga za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov – drugi odstavek III. točke izreka izpodbijanega sklepa) pa je neutemeljena. Dolžnik je namreč z ugovorom uspel v celoti, zato upnikov odgovor na ugovor in dopolnitev odgovora na ugovor nista bila potrebna in stroške ugovornega postopka krije sam (peti odstavek 38. člena ZIZ).

17. Neutemeljena pa je dolžnikova pritožba v delu glede zavrnitve njegovega predloga za odlog izvršbe (II. točka izreka izpodbijanega sklepa). Sodišče prve stopnje je namreč natančno obrazložilo, zakaj šteje, da dolžnikov predlog za odlog izvršbe ni utemeljen2 (glej 20. do 22. točko obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje), zato zgolj (pre)splošna dolžnikova navedba v pritožbi, da so za odlog izvršbe izpolnjeni vsi zakonski pogoji, ne more izpodbiti pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje.

18. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče dolžnikovi pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka in v prvem odstavku III. točke izreka spremenilo, tako da je ugodilo ugovoru dolžnika, sklep o izvršbi v ugodilnem in naložitvenem delu razveljavilo (prvi odstavek I. točke izreka ter II. in IV. točka izreka) in predlog za izvršbo v tem delu zavrnilo ter odločilo, da upnik krije sam svoje stroške ugovornega postopka (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V preostalem delu (glede zavrnitve predloga za odlog izvršbe) je dolžnikovo pritožbo zavrnilo in v II. točki izreka izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pritožbo upnika pa je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem drugem odstavku III. točke izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

19. Dolžnik stroškov pritožbenega postopka ni priglasil, upnik pa s svojo pritožbo ni uspel, zato stroške pritožbenega postopka krije sam (peti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Glej dr. L. Ude, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, komentar k 108. členu, GV Založba, Ljubljana, 2005. 2 Sodišče prve stopnje je presodilo, da dolžnik ni izkazal verjetnosti nastanka nenadomestljive škode po prvem odstavku 71. člena ZIZ.