Jedro

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica s tožbo od sodišča zahteva, naj tožencu naloži, da ji je dolžan plačati 105.933,08 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da navedeni znesek predstavlja sorazmeren del stroškov, ki jih je imela v letih 2015 in 2016 z izvajanjem storitev upravnika poslovne stavbe na naslovu ..., v kateri je bila lastnica poslovnih prostorov tudi družba A., d. o. o., ki ji teh storitev ni plačala, toženec pa je po izbrisu navedene družbe iz sodnega registra po skrajšanem postopku brez likvidacije kot edini družbenik prevzel obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti te družbe.

2. Sodišče prve stopnje je tožničin tožbeni zahtevek zavrnilo.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Tožnica predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj: - Ali gre pri zaključku drugostopenjskega sodišča, da naj tožeča stranka iz naslova neupravičene obogatitve ne bi terjala povrnitve plačanih storitev oziroma obveznosti dobaviteljem, ampak da naj bi izrecno zahtevala zgolj povračilo sorazmernega dela stroškov svojega poslovanja kot družbe z omejeno odgovornostjo, za protispisno navedbo in s tem absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, glede na to, da iz navedb tožeče stranke izhaja nasprotno? - Ali je tožbeni zahtevek glede na navedbe tožeče stranke (delno) utemeljen (tudi) na podlagi zakonite subrogacije po 275. členu OZ? - Ali gre pri zaključku drugostopenjskega sodišča, da so trditve tožeče stranke pomanjkljive oziroma nesklepčne (in sicer da naj ne bi bilo pojasnjeno, v kolikšni meri naj bi stroški delovanja tožeče stranke predstavljali strošek obratovanja stavbe, da stroški v tožbi niso podrobno razdelani, saj da iz trditev v tožbi in v tožbo vključenih preglednic ni moč razbrati, zakaj naj bi na toženo stranko odpadli stroški v prav takšni višini, da se trditve v tožbi glede višine lastniškega deleža tožene stranke ne ujemajo z deleži, ki jih je tožeča stranka uporabila v tabelarnih prikazih, ter da sodišče ni dolžno podatke o posameznih stroških razbirati samo na podlagi obširnih evidenc, ki jih je tožeča stranka predložila v dokaz svojih navedb), za protispisno navedbo in s tem absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, glede na to, da iz navedb tožeče stranke izhaja nasprotno? - Ali so navedbe tožeče stranke sklepčne oziroma ali je trditvena podlaga zadostna?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče zaradi svoje precedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da tožnica ni izkazala izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8. Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).