Jedro

V času vložitve zahteve za odobritev brezplačne pravne pomoči in tudi v času izdaje izpodbijane odločbe je bila tožnica lastnica vrednostnih papirjev, kot je izhajalo iz registra Centralne klirinško depotne družbe. Izguba korporacijskih pravic v omenjeni družbi (delnic) je bila namreč odvisna od pravnomočnosti potrjene prisilne poravnave, ta pa je bila potrjena šele po izdaji izpodbijane odločbe.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči in odločil, da v nadaljnjih 6 mesecih od izdaje te odločbe, ne more ponovno zaprositi za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V obrazložitvi navaja, da je dne 4. 12. 2013 vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči in v prošnji navedla, da ni lastnica vrednostnih papirjev. Iz vpogleda v register KDD je tožena stranka ugotovila, da je lastnica 26 vrednostnih papirjev X. To pomeni, da je v obrazcu za dodelitev brezplačne pravne pomoči navedla neresnične podatke. Glede na navedeno je zato v skladu z 20. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) odločila tako, kot izhaja iz izreka te odločbe.

Tožeča stranka v laični tožbi izpodbija odločitev organa za brezplačno pravno pomoč z utemeljitvijo, da v prošnji ni navedla, da je lastnica vrednostnih papirjev iz razloga, ker je X. v prisilni poravnavi, v posledici česar je izgubila delnice. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je organ za BPP zakonito zavrnil tožničino vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz razloga, ker tožnica ni navedla vseh relevantnih podatkov glede premoženja, s katerim razpolaga. V skladu z 20. členom ZBPP se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo (prvi odstavek). Če je prosilec (v navedeni) izjavi navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč izda o tem odločbo, prosilec pa nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (peti odstavek). Kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju se po upravno sodni praksi šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov, kot je bilo to v obravnavnem primeru, ko tožnica ni navedla, da je lastnica 26 vrednostnih papirjev X., kar je ugotovil šele upravni organ po uradnem vpogledu v podatke Centralne klirinško depotne družbe.

Glede na to, da zakon ne določa več, da mora biti glede navajanja neresničnih podatkov oz. njihovega zamolčanja izkazan namen (kot je bilo to določeno do spremembe 20. člena ZBPP), je zato neutemeljen tožbeni ugovor, da podatkov o lastništvu vrednostnih papirjev ni navedla, ker jih je v postopku prisilne poravnave X. d.d. izgubila.

V času vložitve zahteve za odobritev brezplačne pravne pomoči in tudi v času izdaje izpodbijane odločbe je bila tožnica lastnica navedenih vrednostnih papirjev, tako kot je izhajalo iz registra Centralne klirinško depotne družbe. Izguba korporacijskih pravic v omenjeni družbi (delnic) je bila namreč (po podatkih elektronskega vpisnika SRG) odvisna od pravnomočnosti potrjene prisilne poravnave, ta pa je bila potrjena šele po izdaji izpodbijane odločbe dne 11. 12. 2013. Zato je sodišče, po ugotovitvi, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.