Jedro

Zakon o matičnih knjigah določa, da imajo matične knjige, izpiski iz matičnih knjig in potrdila, ki se izdajajo na podlagi matičnih knjig, dokazno moč javnih listin (1. člen). Zanje velja domneva, da je tisto, kar se v matični knjigi potrjuje ali določa, resnično. Čeprav je tožnik razpolagal s pravnomočnim sklepom Okrajnega sodišča, ki je pogrešanega razglasil za mrtvega, bi tožnik z uspehom uveljavljal obnovitveni razlog iz člena 260/1-4 ZUP le, če bi iz vpisa v matični knjigi izhajalo, da je ugotovljen drugačen datum smrti, kot ga je ugotovil organ prve stopnje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo Oddelka za upravne-notranje zadeve Upravne enote A., št. ... z dne 14. 6. 2006, s katero je ta zavrnila predlog tožnika za obnovo postopka ugotovitve državljanstva A.A.. V obrazložitvi je povzela ugotovitve, da je tožnik vložil pri Upravni enoti A. predlog za obnovo postopka ugotovitve državljanstva A.A., rojenega 9. 8. 1893 v A.. K predlogu za obnovo postopka je predložil sklep Okrajnega sodišča v A., z dne 14. 4. 2006, s katerim je to sodišče razglasilo A.A. za mrtvega in kot dan njegove smrti določilo 31. 5. 1950. Ugotavlja, da je tožnik v predlogu za obnovo postopka navedel, da je upravni organ dne 15. 4. 1996 izdal odločbo, s katero je ugotovil, da A.A., ni postal državljan Republike Slovenije in FLRJ, ker mu je državljanstvo prenehalo zaradi smrti, to je 23. 5. 1945. Tožena stranka ugotavlja, da je organ prve stopnje v postopku ugotovitve državljanstva ugotovil datum smrti A.A. na temelju odločbe Deželnega sodišča Republike Avstrije o razglasitvi smrti imenovanega. Ugotavlja, da je v postopku pritožbe organ prve stopnje od takratnega pooblaščenca tožnika B.B. zahteval izpisek iz matične knjige umrlih za A.A.. Pooblaščenec je pri upravnem organu vložil vlogo za vpis smrti A.A. na podlagi 19b člena Zakona o matičnih knjigah (ZMK; Uradni list SRS, št. 16/74, 28/81, 38/86 in Uradni list RS, št. 28/95). Upravna enota A. je izdala odločbo o ugotovitvi smrti A.A., ki je bila vročena pooblaščencu B.B.. Z navedeno odločbo je A.A. vpisan v Matično knjigo umrlih A. za leto 2000, zap. št. 393, z datumom smrti 23. 5. 1945. Tožena stranka zavrača ugovor, ki se nanaša na datum smrti, saj meni, da bi tožnik, v kolikor se z ugotovitvijo datuma smrti ni strinjal, lahko to izpodbijal že v okviru rednega pravnega sredstva - pritožbe, ki jo je v letu 1996 vložil zoper ugotovitveno odločbo organa prve stopnje. Odločba tožene stranke, s katero je bila pritožba tožnika zavrnjena, je postala pravnomočna dne 18. 1. 2001. Tožena stranka meni, da je navedba pritožnika zmotna in napačna, ko se sklicuje na 94. člen Zakona o mednarodnem zasebnem pravu, ki določa, da je tuja sodna odločba izenačena z odločbo sodišča Republike Slovenije in ima v Republiki Sloveniji enak pravni učinek kot domača sodna odločba le, če jo prizna sodišče Republike Slovenije, in da odločba o razglasitvi osebe za mrtvo Deželnega sodišča Republike Avstrije učinkuje samo za pravna razmerja, ki se presojajo po avstrijskem pravu, nepriznana takšna odločba s strani sodišča v Republiki Sloveniji pa je zato brez pravnega učinka. Pojasnjuje, da je med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo sklenjena pogodba o vzajemnem pravnem prometu z dne 16. 12. 1954 (sklenjena med FLRJ in Republiko Avstrijo), saj sta Republika Avstrija in Republika Slovenija dne 16. 10. 1992 notificirali nasledstvo navedene pogodbe s sklenitvijo sporazuma o njeni nadaljnji veljavnosti. Po 41. členu te pogodbe, javne listine, ki jih je sestavilo ali izdalo sodišče, državni organ ali notar v eni državi pogodbenici in so opremljene z uradnim žigom in pečatom, ni treba overiti zaradi njihove uporabe pred sodišči in državnimi organi druge države pogodbenice. Navedeno pomeni, da imajo odločbe avstrijskega sodišča o razglasitvi za mrtve, pravno veljavo tudi pred sodišči in državnimi organi v Republiki Sloveniji. Tožnik v pravočasno vloženi tožbi navaja, da iz odločbe Upravne enote A. ni razvidno kako je upravni organ ugotovil datum smrti A.A., očitno pa je, da je upravni organ datum smrti ugotovil na temelju odločbe o razglasitvi smrti Deželnega sodišča v B. št. ... z dne 21. 9. 1948, ki pa ji s strani sodišča Republike Slovenije nikoli ni bila priznana pravna veljavnost. Navaja, da v pogodbi o vzajemnem pravnem prometu z dne 16. 12. 1954 ni urejeno vprašanje medsebojnega priznavanja in izvršitve odločb obeh držav. Pogodba ureja vročenje pisanj in nudenje siceršnje pravne pomoči v pravdnih in nepravdnih zadevah. Člen 41 pogodbe pa ureja tako imenovano nadoveritev listin. Pogoje in postopek za priznanje in izvršitev avstrijskih sodnih odločb je zato treba presojati po določbah 94. - 111. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu. Ker tako odločbi Deželnega sodišča v B. s strani sodišča Republike Slovenije nikoli ni bila priznana pravna veljavnost na območju Republike Slovenije, poudarja, da je brez pravnega učinka in je neobstoječa. Glede na navedeno meni, da je Upravna enota A. napačno ugotovila dejansko stanje, in sicer smrti pokojnega A.A.. Napačno ugotovljenega dejanskega stanja pri meritornem odločanju upravnega organa pa ne more sanirati niti naknadno izdana odločba o vpisu smrti A.A. v matično knjigo umrlih, izdano tekom pritožbenega postopka. Ker se tako odločba organa prve stopnje o ugotovitvi državljanstva A.A. opira na predhodno vprašanje, ki ga je pristojni organ v bistvenih točkah rešil drugače, je nedvomno podan obnovitveni razlog po 5. točki 1. odstavka 249. člena ZUP/86. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odločbo tožene stranke odpravi. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne. Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega je prijavilo udeležbo v tem upravnem sporu. Tožba ni utemeljena. V zadevi gre za predlog za obnovo postopka ugotovitve državljanstva A.A.. Tožnik je predlog za obnovo postopka oprl na določbo 249. člena ZUP/86, vendar sodišče pri tem pripominja, da je ob vložitvi predloga za obnovo postopka že veljal Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP; Uradni list RS, št. 80/99 in nadaljnji). Gre za presojo, ali je tožnik izkazal obnovitveni razlog iz 4. točke 1. odstavka 260. člena ZUP. Na podlagi 4. točke 1. odstavka 260. člena ZUP se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem sporu ni rednega pravnega sredstva obnovi, če se odločba organa, ki je vodil postopek, opira na kakšno predhodno vprašanje, pa je pristojni organ pozneje to vprašanje v bistvenih točkah drugače rešil. V obravnavani zadevi je tožnik zatrjeval, da je bilo vprašanje datuma smrti A.A., ki ga je organ prve stopnje v postopku ugotovitve državljanstva reševal kot predhodno vprašanje, s pravnomočno sodbo drugače ugotovljeno. Tožnik ne zanika, da je Upravna enota A., na podlagi 19. b člena ZMK izdala odločbo o ugotovitvi smrti A.A., na podlagi katere je bil vpisan v Matično knjigo umrlih v A. za leto 2000, zap. št. 393, z datumom smrti 23. 5. 1945. Datum 23.5.1945 pa je bil kot datum smrti A.A. ugotovljen tudi v predhodnem postopku ugotovitve državljanstva. Navedeno pomeni, da sporno predhodno vprašanje ni bilo na matičnem področju rešeno drugače, kot ga je rešil organ prve stopnje v postopku ugotovitve državljanstva. Zakon o matičnih knjigah namreč določa, da imajo matične knjige, izpiski iz matičnih knjig in potrdila, ki se izdajajo na podlagi matičnih knjig, dokazno moč javnih listin (1. člen), to pa pomeni, da zanje velja domneva, da je tisto, kar se v javni listini potrjuje ali določa, resnično. Po določbah ZUP je v skladu z načelom materialne resnice sicer dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično potrjena, ali da je javna listina nepravilno sestavljena (171. člen), vendar v takšnem primeru nosi breme dokazovanja stranka, ki meni, da tisto, kar se v listini potrjuje, ni resnično. Tožnik sicer razpolaga s pravnomočnim sklepom, s katerim je Okrajno sodišče v A. pogrešanega A.A. razglasilo za mrtvega in za dan njegove smrti določilo 31. 5. 1950. Po določbi 3. točke 13. člena Zakona o matičnih knjigi se v matično knjigo umrlih vpisuje tudi podatek o razglasitvi pogrešanca za mrtvega in smrt, dokazana v sodnem postopku. Tožnik v postopku ni izkazal niti zatrjeval, da bi bil sklep o razglasitvi A.A. za mrtvega vpisan v matično knjigo umrlih. Zato bi, po presoji sodišča, tožnik lahko z uspehom uveljavljal obnovitveni razlog iz 4. točke 1. odstavka 260. člena ZUP le, če bi iz vpisa v matično knjigo umrlih izhajalo, da je ugotovljen drugačen datum smrti, kot ga je ugotovil organ prve stopnje v postopku ugotavljanja državljanstva za A.A.. Iz razlogov, ki jih je sodišče navedlo v obrazložitvi te sodbe tožbeni ugovori na drugačno odločitev sodišča ne morejo vplivati. Sodišče je na podlagi 2. alinee 2. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06) odločilo brez glavne obravnave na seji senata. Glede na navedeno je sodišče na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo.