Jedro

Dejstvo, da se je pritožnik s sodnim pisanjem seznanil kasneje, kot je bilo pisanje vloženo v hišni predalčnik – vendar v teku pritožbenega roka – ne opravičuje zahteve za izrabo celotnega 15-dnevnega pritožbenega roka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje – v stanje pred zamudo roka za pritožbo zoper sodbo.

2. V pritožbi se toženec sklicuje na nemožnost pravočasnega prevzema sodnega pisanja. Ugotavlja, da sodišče prve stopnje o tem dejstvu ne dvomi ter meni, da že to dejstvo zadovoljivo utemeljuje predlog oz. je že to dejstvo razlog, zaradi katerega bi moralo biti predlogu ugodeno. Navaja, da se zamude ni zavedal in da je učinkovito in enakopravno sodelovanje v postopku strankina pravica. Pravica stranke je tudi možnost izrabe celotnega roka za podajo pritožbe. Glede na to, da čas pritožnikove seznanitve s sodbo za sodišče ni sporen, je treba ugotoviti, da je pritožnik prikrajšan za izrabo celotnega 15-dnevnega roka za sestavo pritožbe. Trdi, da je zgolj izrabil čas, za katerega je štel, da mu je za sestavo pritožbe preostal. Predlaga spremembo sklepa tako, da bo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodeno.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Stranki, ki iz opravičenega vzroka zamudi rok za kakšno pravno dejanje in izgubi pravico opraviti to dejanje, sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje. Obenem z vložitvijo predloga za vrnitev v prejšnje stanje mora predlagatelj opraviti zamujeno dejanje (prvi odstavek 116. čl. ZPP in četrti odstavek 117. čl. ZPP). Opravičen vzrok so lahko takšne okoliščine oziroma ovire, ki jih stranka ni mogla predvideti niti odkloniti in se ne morejo pripisati njeni krivdi.

5. Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo, da pritožnik ni izkazal, da je rok za pritožbo zoper sodbo zamudil iz opravičenega vzroka. Prvostopenjsko sodišče se upravičeno sklicuje na načelo, da nepoznavanje prava škoduje (ignorantia iuris nocet). Pritožnikovo sklepanje, da je rok za vložitev pritožbe zoper sodbo pogojen s časom, ko je v svojem hišnem predalčniku našel sodno pisanje (sodbo), ni opravičljiv razlog za zamudo pritožbenega roka. Pritožnik ne zatrjuje, da pošiljka ne bi vsebovala podatkov, na podlagi katerih bi lahko ugotovil, kdaj je bilo pisanje puščeno v njegovem hišnem predalčniku oz. da ne bi imel možnosti ugotoviti začetka teka pritožbenega roka.

6. Dejstvo, da se je pritožnik s sodnim pisanjem seznanil kasneje, kot je bilo pisanje vloženo v hišni predalčnik – vendar v teku pritožbenega roka – ne pomeni kršitve ustavne pravice do pritožbe, na katero se pritožnik sklicuje. Sicer pa pritožnik niti ne zatrjuje, da v času do izteka pritožbenega roka svoje ustavne pravice do pritožbe ne bi mogel uresničiti. Razen tega dolžina z zakonom določenih rokov za sestavo pritožbe ni prilagojena zgolj času, potrebnemu za sestavo kvalitetne pritožbe, ampak je pri določitvi rokov zakonodajalec upošteval tudi številne druge dejavnike (zlasti vrsto postopka, načelo hitrosti …). Ker je treba upoštevati tudi položaj nasprotne stranke in njeno pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in je vrnitev v prejšnje stanje izjema od prekluzivnosti pritožbenega roka, pritožnikovemu zavzemanju za izrabo celotnega 15-dnevnega pritožbenega roka ni mogoče slediti.

7. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. točke 365. čl. Zakona o pravdnem postopku pritožba zavrnjena.