Jedro

Ureditev stikov z začasno odredbo v konkretni zadevi ni potrebna, ker se stiki izvajajo v skladu z dogovorom, ki sta ga ob pomoči CSD ustno sklenili pravdni stranki. Obseg in termin stikov, ki sta ga pravdni stranki dogovorili celo na predlog samega toženca, je tudi sicer prilagojen potrebam mladoletne deklice glede na njeno starost, ko se še doji in ko je še v simbiotični razvojni fazi z materjo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo predlog toženca za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi se med njim in mladoletno hčerjo A. izvajali stiki med tednom v torek in četrtek od 14.30 ure, ko toženec A. prevzame v vrtcu, do 19.00 ure, ko jo pripelje v B., ter vsak drugi vikend tako, da toženec A. prevzame v petek ob 14.30 uri v vrtcu, do nedelje do 19.00 ure, ko jo pripelje v B. V primeru bolezni odpadli stiki se nadomestijo tako, da se odpadli stik v torek nadomesti s stikom v sredo, neposredno po prenehanju bolezni, odpadli stik v četrtek pa se nadomesti s stikom v petek, neposredno po prenehanju bolezni, odpadli stik med vikendom pa se nadomesti s stikom naslednji vikend, ko bi sicer stika ne bilo.

2. Proti sklepu o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe se je pritožil toženec. V obširni pritožbi v bistvenem navaja, da mu s strani tožnice odrejeni stiki ne omogočajo, da bi s hčerjo preživel tudi nekaj kvalitetnega časa, izven previjanja in hranjenja, ob igri, sprehodih v naravi, obiskih, branju pravljic, učenju besed in drugačnem spoznavanju njene okolice, zaradi česar meni, da se bosta s hčerjo čustveno odtujila, ter da ga zaradi pomanjkanja medsebojnih stikov sčasoma ne bo več poznala oziroma ga bo mogoče celo odklanjala, ker se z njim ne bo počutila prijetno in domače. Meni, da dojenje otroka pri tej starosti ni več nujno potrebno, saj A. že uživa gosto hrano. Opozarja, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe postopka, ker je o predlogu za izdajo začasne odredbe odločilo brez pridobitve mnenja CSD.

3. Tožnica je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Glede zatrjevane kršitve postopka, ker je sodišče o predlogu za izdajo začasne odredbe odločilo brez pridobitve mnenja centra za socialno delo, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da mora biti odločanje v postopku izdaje začasne odredbe hitro, zato ni bilo potrebe, da bi sodišče za svojo odločitev moralo pridobiti mnenje centra za socialno delo.

6. Bistvo regulacijske začasne odredbe v družinskem postopku je v tem, da se z njo začasno uredi izjemen položaj, v katerem so otrokove koristi tako akutno ogrožene, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe. Izkazane morajo biti torej okoliščine, ki zahtevajo začasno, vendar nujno ukrepanje, da bi se preprečila nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda ali nasilje. Če deklica med sodnim postopkom ne bi imela stikov z enim od staršev, bi ji s tem nedvomno nastajala težko popravljiva škoda. Vendar v konkretnem primeru temu ni tako.

7. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja s pravilnim stališčem in razlogi izpodbijane odločbe, da ureditev stikov z začasno odredbo v konkretni zadevi ni potrebna, ker se stiki izvajajo v skladu z dogovorom, ki sta ga ob pomoči CSD ustno sklenili pravdni stranki. Dogovorjeni obseg in način izvajanja stikov sta pravdni stranki dogovorili celo na predlog samega toženca (priloga A35 spisa), in kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, stiki med tožencem in mladoletno A. potekajo skladno z dogovorom med njima. Obseg in termin stikov, ki sta ga dogovorili pravdni stranki je tudi po mnenju pritožbenega sodišča prilagojen potrebam mladoletne deklice glede na njeno starost, ko se še doji in ko je še v simbiotični razvojni fazi z materjo. Prvo sodišče pa tudi ni ugotovilo, da bi tožnica tako dogovorjene stike kakorkoli omejevala, jih samovoljno odrejala ter prirejala lastnim željam in potrebam. Sodišče prve stopnje je zato pravilno uporabilo določbo prvega odstavka 411. člena ZPP, ko je toženčev predlog zavrnilo.

8. Seveda pa bodo morali biti z A. odraščanjem stiki z drugim roditeljem kot tistim, ki zanjo skrbi, daljši in obsežnejši, kar bosta lahko starša kot odgovorni in razumni osebi dosegla sama, ali pa bo na predlog oziroma po uradni dolžnosti to storilo sodišče. 9. Najustreznejši obseg stikov in način njihovega izvrševanja bo predmet ureditve s končno odločitvijo.

10. Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, prav tako tudi ne tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, zato je bilo potrebno pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP).

11. Odločitev o pritožbenih stroških se na podlagi prvega odstavka 151. člena ZPP pridrži za končno odločbo.