Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno priznalo izvedenino, ki jo je za opravljeno delo priglasil izvedenec. Ta je v skladu s Pravilnikom o tarifi za plačilo storitev sodnih izvedencev in sodnih cenilcev (Ur.l. RS 61/97) priglasil stroške za zbiranje podatkov na kraju samem ter za izdelavo pisnega cenilnega poročila, katere pritožbeno sodišče ocenjuje kot primerne in utemeljene glede na naravo in obseg opravljenega dela.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodnemu izvedencu priznalo izvedenino skupaj z materialnimi stroški v znesku 39.375,00 SIT.

Zoper sklep se je pravočasno pritožil dolžnik. V pritožbi navaja, da upnici ne dolguje več zneska v višini 1.444.088,00 SIT, ampak je posojilo vračal in mora sedaj vrniti le še približno 200.000,00 SIT, kar bo vrnil do septembra, ko se izteče posojilna pogodba. Poleg tega pa navaja, da ni jasno na osnovi česa je sodišče prve stopnje izvedencu priznalo stroške v višini 39.375,00 SIT. Dolžnik je sam po izobrazbi gradbenik in ve, kaj je cenitev nepremičnin in kaj mora vsebovati. Izvedenec ni opravil niti laičnega obhoda, kaj šele da bi naredil stvarno cenitev na osnovi verodostojnih tehničnih podatkov o nepremičnini. Dolžnik cenitve sicer ni videl, vendar je ni mogoče narediti strokovno, če si izvedenec nepremičnine ni ogledal niti od daleč. Dolžnik meni, da za takšno delo izvedenca izplačilo honorarja v odmerjeni višini ni primerno.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe dolžnika zoper sklep, s katerim je bila odmerjena izvedenina, ne more obravnavati tudi pritožbenih navedb, ki se nanašajo na pravnomočen sklep o izvršbi opr. št. In 26/98 z dne 16. 9. 1998. Glede pritožbenih navedb v zvezi z izvedenčevim honorarjem pa višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno priznalo izvedenino, ki jo je za opravljeno delo priglasil izvedenec. Ta je v skladu s Pravilnikom o tarifi za plačilo storitev sodnih izvedencev in sodnih cenilcev (Ur. l. RS 61/97) priglasil stroške za zbiranje podatkov na kraju samem ter za izdelavo pisnega cenilnega poročila, katere pritožbeno sodišče, tako kot sodišče prve stopnje, ocenjuje kot primerne in utemeljene glede na naravo in obseg opravljenega dela. Iz cenitvenega poročila izhaja, da si je izvedenec nepremičnino ogledal in zbral podatke na kraju samem, v kar pritožbeno sodišče ne dvomi. Cenitev je opravljena natančno in strokovno. Pritožnik pa ne graja kakšne konkretne napake ali pomanjkljivosti v cenitvenem poročilu ali pri odmeri izvedenčeve nagrade, ampak le pavšalno zatrjuje, da si izvedenec nepremičnine ni ogledal, kar pa, kot je bilo zgoraj pojasnjeno, ne drži. Po preizkusu izpodbijanega sklepa se torej izkaže, da pritožbeni razlogi niso podani. V postopku na prvi stopnji tudi ni bila storjena nobena od absolutnih bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP - 1977), na katere mora sodišče v skladu z 2. odstavkom 365. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti, sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Zato je bilo potrebno pritožbo dolžnika na podlagi določbe druge točke 380. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.