Jedro

Vloga, s katero upnik predlaga nadaljevanje izvršbe z drugim izvršilnim sredstvom, je vloga v izvršilnem postopku, zato je odvetnik za sestavo take vloge upravičen do plačila storitve po tč. 7 Tar. št. 27 Odvetniške tarife.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, to je v III. točki izreka sklepa, spremeni, tako da sedaj spremenjen v tem delu glasi: “III. Dolžnik mora upniku v roku 8 dni povrniti 95,93 EUR nadaljnjih stroškov izvršilnega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči po preteku tega roka.” Dolžnik mora v roku 8 dni upniku povrniti 145,37 EUR stroškov pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku tega roka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se izvršba nadaljuje z novim izvršilnim sredstvom – s prodajo dolžnikovih nepremičnin parc. št. ..., vpisanih v vl. št. ... k.o. C., katerih je dolžnica do celote lastnica (tč. I izreka), da upnik pristopi k že začeti izvršbi pod opr. št. In 135/2009 (tč. II izreka) in da mora dolžnik upniku v 8 dneh povrniti 39,54 EUR nadaljnjih stroškov izvršilnega postopka, v primeru zamude s plačilom z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Upnik s pritožbo izpodbija odločitev o nadaljnjih izvršilnih stroških (tč. III izreka sklepa) iz razloga napačne uporabe materialnega prava in določil odvetniške tarife. Navaja, da je strošek za pridobitev zemljiškoknjižnega izpiska nujno potreben, saj sicer ne bi mogel določno opredeliti nepremičnine, ki naj bo novi predmet izvršbe. Vloge, na podlagi katere je sodišče izdalo sklep z dne 22. 5. 2009, pa ni mogoče kar tako označiti po tar. št. 39/3 Odvetniške tarife (OT) kot obrazložen dopis. Sodišče bi moralo upniku priznati 150 točk po OT, veljavni v času, ko je bila vložena izvršba, in sicer glede na tar. št. 27/7-c. Le-ta namreč določa, da se druge obrazložene vloge, če gre za izvršbo za uveljavitev denarne terjatve na terjatev, da se izročijo ali dobavijo premične stvari ali da se izroči nepremičnina, ali na druge premoženjske oziroma materialne pravice, ali na nepremičnine, ali če gre za za izvršbo za uveljavitev nedenarne terjatve, točkujejo v vrednosti 75 % iz tar. št. 18. v konkretni zadevi tar. št. 18 OT predvideva celotno storitev v višini 200 točk, 75 % od tega pa znaša 150 točk. Upnik predlaga, da se pritožbi ugodi in spremeni sklep v napadenem delu, tako da se upniku prizna nadaljnje stroške izvršilnega postopka v višini 95,93 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 9. dne po izdaji sklepa sodišča druge stopnje dalje do plačila.

Pritožba je utemeljena.

Vloga upnika z dne 20.5.2009, s katero je predlagal nadaljevanje izvršbe z drugim izvršilnim sredstvom, je vloga v izvršilnem postopku, za sestavo katere je predpisana cena odvetniške storitve po tar. št. 27/7-c OT, kot pravilno navaja upnik v pritožbi. Stališče prvostopenjskega sodišča, da je vlogo šteti le za obrazložen dopis in da je upnik zato upravičen le do priznanja storitve po 3. tč. Tar. št. 39 OT je napačno, saj se Tar. št. 39 OT uporablja le, če storitve iz te tar. št. niso zajete v drugih tar. št., ker gre za samostojno storitev, kar pa kot že pojasnjeno ni v obravnavanem primeru. Prav tako je upnik upravičen do povrnitve priglašenih stroškov za zemljiškoknjižni (z. k.) izpisek. Res je, da mora upnik skladno z dol. 168. čl. ZIZ v predlogu za izvršbo na nepremičnine le določno označiti nepremičnino, tako da sodišče po uradni dolžnosti lahko preizkusi lastništvo nepremičnine, vendar do vedenja o tem, ali je dolžnik lastnik nepremičnine in katere nepremičnine lahko pride le z vpogledom v zemljiško knjigo. Dostop oz. vpogled v zemljiško knjigo pa je možen tudi po elektronski poti. Iz priloge ... je razvidno, da je upnikov pooblaščenec naročil vpogled v zemljiško knjigo v skladu s Pravilnikom o elektronskem dostopu do informatizirane javne knjige in plačal nadomestilo za enkratni vpogled v znesku 1,31 EUR. Upniku je torej nastal dejanski izdatek (11. čl. OT) v zvezi z izvršilnim postopkom v tej višini in predstavlja glede na obrazloženo potreben strošek za izvršbo, zato mu mora dolžnik povrniti tudi ta znesek glede na določbo V. odst. 38. čl. ZIZ. Sodišče druge stopnje je zato utemeljeni pritožbi upnika ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 3. tč. 365. čl. v zv. s 5. alinejo 358. čl. in I. odst. 366. čl. ZPP v zv. s 15. čl. ZIZ spremenilo, tako da je upniku priznalo za sestavo vloge še nadaljnjih zahtevanih 100 točk po OT, to je 45,90 EUR, 20 % DDV na ta znesek in 1,31 EUR za nadomestilo za vpogled v zemljiško knjigo, skupaj tako še znesek 56,39 EUR. Po spremembi odločitve mora dolžnik upniku povrniti še 95,93 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov.

Upnik je s pritožbo uspel, zato mu mora dolžnik povrniti tudi potrebne stroške pritožbenega postopka (II. odst. 165. čl. v zv. s I. odst. 154. čl. in I. odst. 366. čl. ZPP v zv. s 15. čl. ZIZ). Utemeljeno priglašene stroške za sestavo pritožbe (200 tč. po OT), 2 % stroške za stranko, 20 % DDV in stroške sodne takse za pritožbo (33,00 EUR) je sodišče druge stopnje odmerilo v skladu z OT in Zakonom o sodnih taksah.