Jedro

Dolžnica je s predložitvijo odločbe CSD o višini oprostitve plačila storitve za institucionalno varstvo izkazala, da je ta organ njeno premoženjsko stanje in premoženjsko stanje njenih družinskih članov že preveril in ji ob zakonski domnevi iz petega odstavka 11. člena ZST-1 za odločanje o predlogu za oprostitev sodnih taks ni treba predložiti še izjave iz drugega odstavka 12. člena ZST-1

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog dolžnice za oprostitev plačila sodnih taks.

2. Zoper sklep pravočasno pritožbo vlaga dolžnica in navaja, da ji je žal za pomoto pri pošiljanju dokazil o njenem slabem materialnem stanju v postopku oprostitve sodnih taks. Pove, da je bila prepričana, da je potrebno poslati potrdilo od davčne uprave, iz katerega se vidi, da nima premoženja, to pa je mislila zato, ker je k prošnji za oprostitev sodnih taks sodišču že predložila dokazila, da prejema denarno pomoč centra za socialno delo v obliki doplačila zavodske oskrbe ter dokazila o njenih denarnih prejemkih. Prosi, naj se njena neukost upošteva in se ponovno odloči o oprostitvi sodnih taks. Prilaga izjavo o premoženjskem stanju, odločbo CSD Tržič, odrezek od pokojnine in račun za april 2012 Doma X, v katerem biva.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po 350. členu v povezavi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in v zvezi s 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

5. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju predloga dolžnice za oprostitev plačila sodnih taks temelji na ugotovitvi, da dolžnica ni ravnala skladno s pozivnim sklepom z dne 27. 3. 2012 in svojega predloga za oprostitev plačila sodnih taks ni dopolnila s predložitvijo izjave o premoženjskem stanju na obrazcu ZST-1. Višje sodišče ugotavlja, da dolžnica te izjave res ni predložila, vendar pa ji tega ni bilo treba, saj je že skupaj z ugovorom predložila dokazilo, da prejema denarno pomoč centra za socialno delo v obliki doplačila zavodske oskrbe.

6. Zakon o sodnih taksah (ZST-1) v 12. členu določa postopek za uveljavitev oprostitve plačila sodnih taks, in sicer sodišče odloči o oprostitvi na predlog stranke, ki mora predlogu priložiti tudi pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov. V primeru, ko stranka na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke in zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, se premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov ne ugotavlja, saj velja zakonska domneva, da bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo njeni družinski člani (peti odstavek 11. člena ZST-1). Iz Poročevalca Državnega zbora št. 93/2010 z dne 2. 7. 2010, v katerem je bil objavljen predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah, je kot razlog za takšno ureditev navedeno, da je ostale podatke o strankinem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju njenih družinskih članov namreč že preveril center za socialno delo (CSD) v postopku odločanja o dodelitvi denarne socialne pomoči, zaradi česar njihovo ponovno navajanje in preverjanje na sodišču po mnenju predlagatelja zakona ni potrebno.

7. Dolžnica v predmetni zadevi je s predložitvijo odločbe CSD o višini oprostitve plačila storitve institucionalno varstvo izkazala, da je ta organ njeno premoženjsko stanje in premoženjsko stanje njenih družinskih članov že preveril skladno z Zakonom o socialnem varstvu (ZSV) in Uredbo o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialnovarstvenih storitev (Ur. l. RS, št. 110/2004 in nasl.). Glede na to, da se višina ugotovljenega dohodka za oprostitev plačila institucionalnega varstva ugotavlja na enak način kot ga zakon predpisuje za prejemnike denarne socialne pomoči, tudi za dolžnico torej velja, da ji ob zakonski domnevi iz petega odstavka 11. člena ZST-1 za odločanje o predlogu za oprostitev sodnih taks ni treba predložiti še izjave iz drugega odstavka 12. člena ZST-1. Zato je višje sodišče pritožbi dolžnice ugodilo, izpodbijani sklep pa razveljavilo in vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 25. členom ZIZ), v katerem bo skladno z zakonsko domnevo iz petega odstavka 11. člena ZST-1 odločilo njenem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks.