Jedro

Stroška nakupa kartuš kot potrebnega pravdnega stroška toženka ne more prevaliti na tožnico, ne glede na to, da navaja, da je bil to edini način, da do izteka roka pošlje svojo vlogo. Če bi toženka v svojih zadevah ravnala z zadostno skrbnostjo, bi vlogo sestavila dovolj zgodaj in ceneje poskrbela za dodatne izvode (s fotokopiranjem).

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje tako spremeni, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki v roku osem dni (poleg že prisojenega zneska stroškov postopka v višini 55,19 EUR) še 55,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

II. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženki stroške pritožbenega postopka v višini 24,81 EUR v roku osem dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožnici naložilo, da je dolžna toženki v roku osem dni povrniti 55,19 EUR stroškov pravdnega postopka.

2. Zoper zavrnilni del sklepa vlaga pritožbo toženka. Kot bistveno graja odločitev sodišča, ker ji ni priznalo materialnih stroškov v postopku z ugovorom, ki se nanašajo na izdatek za nakup kartuš v višini 37,28 EUR ter stroškov za nakup dveh kuvert (2 x 0,62 EUR), skupaj torej 38,52 EUR. Sodišče je tudi zmotno uporabilo materialno pravo, ker ji ni priznalo stroška sodne takse za ugovor v višini 55,00 EUR.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je zaradi neplačila sodne takse izdalo sklep o umiku tožbe po določilu 105.a člena ZPP. Z izpodbijanim sklepom pa je odločilo o odmeri stroškov toženki, pri čemer ji je priznalo zgolj potrebne materialne stroške v znesku 55,19 EUR, zavrnilo pa je strošek plačane sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi v višini 55,00 EUR. Ob tem je zmotno uporabilo določilo 36. člena ZST-1, saj tožena stranka ni zahtevala vrnitve neupravičeno plačane sodne takse, pač pa, da ji nasprotna stranka po načelu krivde, zaradi umika tožbe, povrne vse pravdne stroške, ki so ji nastali zaradi vložitve pravnega sredstva ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Po določilu prvega odstavka 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki tožbo umakne, povrniti nasprotni stranki potrebne pravdne stroške, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je toženka izpolnila zahtevek. V danem primeru ne gre za umik zaradi izpolnitve zahtevka, zato je toženka upravičena do vseh potrebnih pravdnih stroškov, vključno s plačilom sodne takse za ugovor. ZPP v tem delu izjeme ne predvideva. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je toženi stranki priznalo poleg že prisojenih stroškov postopka še znesek sodne takse za ugovor v višini 55,00 EUR.

5. Neutemeljeno pa pritožba vztraja pri plačilu dodatnih materialnih stroškov za nakup kartuš in dveh kuvert. Stroška nakupa kartuš kot potrebnega pravdnega stroška toženka ne more prevaliti na tožnico, ne glede na to, da navaja, da je bil to edini način, da do izteka roka pošlje svojo vlogo. Če bi toženka v svojih zadevah ravnala z zadostno skrbnostjo, bi vlogo sestavila dovolj zgodaj in ceneje poskrbela za dodaten izvode (s fotokopiranjem) ter ne bi čakala do poznih nočnih ur zadnjega dneva roka. Poleg tega se za natis vloge ne porabi celotna kartuša in ta strošek tožnica obračunava kar dvakrat, saj zahteva poleg vrednosti kartuše še strošek tiskanja v enaki višini po listu, kot je ta obračunan v fotokopirnici. Pritožbeno sodišče tudi ugotavlja, da je sodišče prve stopnje toženki za fotokopiranje priznalo previsoke postavke, saj znesek 47,90 EUR, ob vrednosti fotokopije 0,07 EUR, kot izhaja iz računov v spisu, zadošča za 684 strani, kolikor pa jih nedvomno toženka ni fotokopirala za potrebe te pravde. Znesek 47,90 EUR tako v celoti pokriva tudi stroške obeh kuvert, ki jih sodišče toženki ni posebej priznalo. Ker pritožbeno sodišče ne sme spremeniti sodbe v škodo stranke, ki se je pritožila, če se je pritožila zgolj ona (359. člen ZPP), je v tem delu pritožbo le zavrnilo in v odločitev o materialnih stroških ni posegalo.

6. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu tretjega odstavka 154. v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Sodišče je stroške toženki odmerilo skladno s priglasitvijo, pri čemer ji je stroške tiskanja – fotokopiranja pritožbe obračunalo po 0,07 EUR za stran, kar za vložitev pritožbe za sodišče in nasprotno stranko znaša 1,96 EUR, stroške poštnine po dejanski vrednosti 1,25 EUR in stroške sodne takse po plačilnem nalogu v višini 21,60 EUR. Skupaj je tako tožeča stranka toženki dolžna povrniti 24,81 EUR stroškov pritožbenega postopka.