Jedro

Pritožnica uspešno uveljavlja pritožbeni razlog nepopolne oziroma nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Tako npr. sodišče prve stopnje (prek dokazov, ki jih je samo izvajalo) ugotavlja, da je stanje zalog tožeče stranke 51 x presegajo vrednost dolžne sodne takse (in tožeči stranki očita, da navedb, da z njimi ne more razpolagati, ni podala), pritožnica pa v pritožbi trdi, da je stanje zalog 0, kar tudi ustrezno dokazno podkrepi. Res je sicer, da so ta dejstva in dokazi v pritožbi novi, a je pritožnica ustrezno pojasnila, da teh dejstev, s katerimi izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, ob vložitvi predloga še ni poznala, oziroma takrat (28. 4. 2015) še ni razpolagala z dokazi, ki jih prilaga pritožbi, in s katerimi utemeljuje pritožbene navedbe, zlasti letno poročilo AJPES. To je datirano (27. 5. 2015) po vložitvi predloga in celo po izdaji izpodbijanega sklepa, nanaša pa se na leto 2014. Očitno gre torej za dopustne pritožbene novote.

Izrek

I. Pritožbi se (razen, kolikor se z njo izpodbija odločitev o predlogu tožeče stranke za popolno oprostitev plačila sodne takse) ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V preostalem (glede odločitve o zavrnitvi predloga za popolno oprostitev plačila sodne takse) se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep v tem obsegu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev in odlog plačila sodne takse z dne 28. 4. 2015. 2. Tožeča stranka v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da pritožbi prilaga listine, s katerimi ob vložitvi predlog še ni razpolagala, z njimi pa izpodbija dejansko stanje, kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa. Opozarja, da iz podatkov AJPES za leto 2014 izhajajo povsem drugačna dejstva, kot jih je sodišče ugotovilo za leto 2013. V nadaljevanju izpodbija tudi preostale dejanske ugotovitve, pojasnjuje, zakaj s posameznim premoženjem ne more razpolagati, in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je svoje dejanske ugotovitve črpalo iz podatkov, ki jih je sodišču posredovala tožeča stranka sama (v izjavi o premoženjskem stanju za leto 2013) in pa iz podatkov AJPES (za leto 2013). Ob tem sodišče prve stopnje ni le preverjalo resničnosti podatkov, ki jih je sodišču posredovala tožeča stranka, temveč je tudi ugotavljalo druga, v zvezi s predlogom povezana dejstva, in sicer prek „podrobnejšega pregleda bilance stanja“, kar sicer v tovrstnem postopku lahko stori. Prek tega je prišlo do ugotovitev, na katere je oprlo svojo odločitev, ne da bi tožeči stranki dalo možnost, da se o tem izjavi.(1) Gre za kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki pa je pritožnica ne uveljavlja. Pač pa pritožnica uspešno uveljavlja pritožbeni razlog nepopolne oziroma nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Tako npr. sodišče prve stopnje (prek dokazov, ki jih je samo izvajalo) ugotavlja, da je stanje zalog tožeče stranke 51 x presegajo vrednost dolžne sodne takse (in tožeči stranki očita, da navedb, da z njimi ne more razpolagati, ni podala), pritožnica pa v pritožbi trdi, da je stanje zalog 0, kar tudi ustrezno dokazno podkrepi. Res je sicer, da so ta dejstva in dokazi v pritožbi novi, a je pritožnica ustrezno pojasnila, da teh dejstev, s katerimi izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, ob vložitvi predloga še ni poznala, oziroma takrat (28. 4. 2015) še ni razpolagala z dokazi, ki jih prilaga pritožbi, in s katerimi utemeljuje pritožbene navedbe, zlasti letno poročilo AJPES. To je datirano (27. 5. 2015) po vložitvi predloga in celo po izdaji izpodbijanega sklepa, nanaša pa se na leto 2014. Očitno gre torej za dopustne pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP). Ker so v pritožbi zatrjevana dejstva v bistvenem drugačna od tistih, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, je bilo treba sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP) glede odločanja o delni oprostitvi plačila sodne takse oziroma o odlogu njenega plačila z napotkom, naj sodišče ponovno ugotovi dejansko stanje.

5. Ker popolna oprostitev plačila sodne takse pri pravnih osebah ni možna (četrti odstavek ZST-1), je odločitev sodišča prve stopnje v delu, s katerim zavrnilo strankin predlog za popolno oprostitev plačila sodne takse, iz navedenega razloga pravilna, kar je terjalo zavrnitev pritožbe v tem delu in potrditev te odločitve (2. točka 365. člena ZPP).

Opr. št. (1): Primerjaj odločitev Višjega sodišča v Ljubljani z dne 17. 5. 2013, opr. št. II Cp 875/2013.