Jedro

Kaznivo dejanje kršitev temeljnih pravic delavcev, za katerega je bil dolžnik pravnomočno obsojen, je uvrščeno v 22. poglavje KZ-1 (kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost), kjer sta objekt kazenskopravnega varstva delovno razmerje in socialna varnost. Zato zgolj s sklicevanjem na podatke iz kazenske evidence, ni mogoče utemeljiti zavrnitve predloga za odpust obveznosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov predlog za odpust obveznosti.

2. Dolžnik se je zoper sklep pritožil in predlagal, da pritožbeno sodišče upošteva slabo zdravstveno stanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Višje sodišče je pritožbi ugodilo na podlagi pritožbenega razloga, na katerega pazi po uradni dolžnosti (14. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP).

5. Sodišče prve stopnje je dolžnikov predlog zavrnilo z argumentom, da je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje kršitev temeljnih pravic delavcev po 196/1 členu Kazenskega zakonika (KZ-1), ki še ni izbrisano. Odločitev je sprejelo na podlagi 1. točke 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) in na podlagi podatkov iz kazenske evidence.

6. Ovira za začetek postopka odpusta obveznosti je pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu (1. točka drugega odstavka 399. člena v zvezi z drugim odstavkom 400. člena ZFPPIPP). Kaznivo dejanje kršitev temeljnih pravic delavcev po 196/1 KZ-1,(1) za katerega je bil dolžnik pravnomočno obsojen, je uvrščeno v 22. poglavje KZ-1 (kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost), kjer sta objekt kazenskopravnega varstva delovno razmerje in socialna varnost. Zato zgolj z razlogi, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, sklicujoč se na podatke iz kazenske evidence, ni mogoče utemeljiti zavrnitve predloga za odpust obveznosti. V tem delu je izpodbijana odločitev obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka, ker ni pojasnjeno, zakaj je sodišče prve stopnje štelo, da je bil dolžnik obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP.

7. Sodišče prve stopnje nadalje tudi ni navedlo, kako je upoštevalo okoliščine iz drugega odstavka 400. člena ZFPPIPP, če bi že šlo za kaznivo dejanje iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Tudi v tem delu je podana absolutno bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. Odločitev višjega sodišča temelji na 3. točki 365. člena ZPP. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno odločiti o predlogu za začetek postopka odpusta obveznosti, pri tem pa presoditi, ali dejanje, za katerega je bil dolžnik obsojen, sploh spada v 1. točko drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Če spada, bo moralo upoštevati tudi določbo druga odstavka 400. člena ZFPPIPP.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Op. št. (1): Kdor zavestno ne ravna po predpisih o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi in o prenehanju delovnega razmerja, plači in drugih prejemkih iz delovnega razmerja, delovnem času, odmoru, počitku, letnem dopustu ali odsotnosti z dela, varstvu žensk, mladine in invalidov, varstvu delavcev zaradi nosečnosti in starševstva, varstva starejših delavcev, prepovedi nadurnega ali nočnega dela ali plačilu predpisanih prispevkov in tako prikrajša delavca ali iskalca zaposlitve za pravico, ki mu pripada, ali mu jo omeji, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.