Jedro

Zakon upniku daje pravico do ugovora proti odpustu obveznosti, in s tem možnost, da si zagotovi vsaj delno poplačilo svoje terjatve, v kolikor je ugovor utemeljen. V kolikor njegov ugovor ni utemeljen, pa to pomeni, da je upnik stroške dolžnici povzročil neutemeljeno. V takšnem primeru je določba prvega odstavka 154. člena ZPP nedvomno smiselno uporabljiva.

Uporaba 154. člena ZPP ni v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom in ne predstavlja kršitve ustavnih pravic iz 14., 22. in 25. člena Ustave RS, saj upnik in dolžnica, glede na to, da je ta v postopku osebnega stečaja, nista v enakem položaju

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Dolžnica nosi sama svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom upniku Z. K. naložilo, da je dolžan dolžnici povrniti stroške v višini 765,60 EUR v 15-tih dneh po prejemu tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, do plačila.

2. Upnik je zoper sklep pravočasno vložil pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi zatrjuje tudi kršitev ustavnih pravic iz 14., 22. in 25. člena Ustave RS.

3. Dolžnica je na pritožbo odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom upniku naložilo, da je dolžan dolžnici povrniti stroške, ki so ji nastali v postopku ugovora proti odpustu obveznosti, ki ga je vložil upnik in s katerim ni uspel. Pri tem se je oprlo na določbo prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

6. Določba prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP v postopkih zaradi insolventnosti napotuje na smiselno uporabo določb Zakona o pravdnem postopku.

7. Upnik trdi, da določbe 154. člena ZPP o povrnitvi stroškov postopka v stečajnem postopku niso uporabljive in primerne. Takšno stališče utemeljuje z navedbo, da v primeru uspešnega ugovora proti odpustu obveznosti upnik v skladu z določbo 129. člena ZFPPIPP ne bi bil upravičen do povrnitve svojih stroškov, kar pomeni kršitev ustavnega načela enakosti pred zakonom.

8. Edino pravilo, ki v ZFPPIPP ureja vprašanje plačila stroškov insolvenčnega postopka je pravilo, da vsak upnik krije svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti (129. člen ZFPPIPP). Ne ureja pa ZFPPIPP vprašanja, kaj je v posameznih primerih z dolžnikovimi stroški in torej tudi ne, kaj je z dolžnikovimi stroški, ki nastanejo v postopku ugovora proti odpustu obveznosti. Ti stroški nedvomno niso stroški postopka osebnega stečaja, ki jih ZFPPIPP ureja v 354. in 355. členu v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP, temveč so to stroški, ki nastanejo zaradi ugovora upnika proti odpustu obveznosti, ki jih torej upnik s tem ugovorom dolžniku povzroči. 9. Zakon upniku daje pravico do ugovora proti odpustu obveznosti, in s tem možnost, da si zagotovi vsaj delno poplačilo svoje terjatve, v kolikor je ugovor utemeljen. V kolikor njegov ugovor ni utemeljen, pa to pomeni, da je upnik stroške dolžnici povzročil neutemeljeno. V takšnem primeru je določba prvega odstavka 154. člena ZPP nedvomno smiselno uporabljiva (tako tudi Cst 467/2017, VSRS Sklep Cpg 2/2017, Cst 453/2016, Cst 578/2017).

10. Uporaba navedene določbe tudi ni v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom in ne predstavlja kršitve ustavnih pravic iz 14., 22. in 25. člena Ustave RS, saj upnik in dolžnica, glede na to, da je ta v postopku osebnega stečaja, nista v enakem položaju. Določbe 129. člena ZFPPIPP pa sodišču prve stopnje v danem primeru, ker upnik v postopku ugovora proti odpustu obveznosti ni uspel, ni bilo treba uporabiti.

11. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu vloge upnika z dne 27.9.2018 sicer res ni izrecno omenilo, kar pa še ne pomeni, da je ni obravnavalo in da se do njegovih navedb v tej vlogi ni opredelilo. To je storilo v svojih zaključkih, ki jih je v zadostni meri obrazložilo in podalo bistvene razloge za svojo odločitev. Zatrjevana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP tako ni podana.

12. Sodišče prve stopnje je torej pravilno materialnopravno odločilo, ko je upniku naložilo, da je dolžnici dolžan povrniti stroške, ki so ji nastali v zvezi z ugovorom proti odpustu obveznosti. Te je sodišče prve stopnje odmerilo pravilno, v skladu s 5. točko tar. št. 33 Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 28/2018 z dne 20. 4. 2018), po kateri se nagrada za pravno sredstvo v postopku zaradi insolventnosti odmeri po 1. točki te tarifne številke, zvišano za 25 %, ob upoštevanju vrednosti oziroma zneska, za katerega je dolžnik prezadolžen.

13. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan noben od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

14. Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

15. Dolžnica sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo, saj z njim ni pripomogla k rešitvi le - te (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).