Jedro

Pogoji za dopustitev revizije niso podani.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo 20.000,00 EUR iz naslova neupravičene obogatitve. Tožnica je zatrjevala, da je bil znesek plačan iz naslova delnega plačila hipotekarno zavarovane terjatve in ne z namenom izbrisa prepovedi odsvojitve in obremenitve sporne nepremičnine v zemljiški knjigi. Znesek je J. Z. po nalogu prodajalca M. M. plačala tožencu (hipotekarnemu upniku) kot kupka nepremičnine, terjatev naj bi nato odstopila M. M., on pa naprej tožnici.

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije in svoj predlog utemeljuje z odsotnostjo sodne prakse Vrhovnega sodišča ter odstopom od sodne prakse višjih sodišč. V pritožbi je izrecno opozorila na neupravičeno obogatitev kot na temelj zahtevka, a se pritožbeno sodišče do tega ni opredelilo, kar pomeni poseg v ustavne pravice iz 22., 23. in 24. člena Ustave RS. Pritožbeno sodišče ni odgovorilo na pritožbene navedbe v zvezi z ugovorom aktivne legitimacije, s tem je bila zato kršena pravica do poštenega sojenja. Ustavno sodišče RS je v odločbi Up-690/12-21 z dne 23. 5. 2013 kot pomemben del pravice do poštenega sojenja poudarilo obrazloženost sodne odločbe, v odločbi U-I-309/94 pa pomembnost načela instančnosti. Pomembno pravno vprašanje je, ali predložitev obvestila o odstopu terjatve ne zadostuje za priznanje aktivne legitimacije tožeče stranke. Obvestilo odstopnika M. M. je dovolj določno tako glede višine kot temelja terjatve. Sicer pa je sodna praksa že zavzela stališče, da bi moral prevzemnik dolžniku poslati (odstopljeno) pogodbo o odstopu terjatve (tako Višje sodišče v Ljubljani v sklepu I Ip 683/2010 z dne 26. 5. 2010). Predlagateljica postavlja še dve vprašanji, ki smiselno pomenita očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka pritožbenemu sodišču, in sicer, 1) ali je sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko je odločilo, da se do preostalih pritožbenih navedb ne bo opredelilo, ker je prvostopenjska odločitev o zavrnitvi zahtevka zaradi pomanjkanja stvarne legitimacije pravilna; in 2) ali je sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, ko v svoji izpodbijani sodbi ni navedlo razlogov o odločilnih dejstvih.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani, zato je Vrhovno sodišče predlog tožnice zavrnilo (drugi odstavek 367. c člen ZPP).