5. 10. 2020

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Zorana Milanoviča, Dob, na seji 5. oktobra 2020

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 67. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija 67. člen Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (v nadaljevanju ZIUOOPE), ki je spremenil prvi odstavek 83. člena takrat veljavnega Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 33/11, 63/13 in 17/15 – v nadaljevanju ZS) in določil, da so v letu 2020 sodne počitnice, med katerimi sodišča opravljajo naroke in odločajo samo v nujnih zadevah, v času od 1. do 15. avgusta. Po mnenju pobudnika je izpodbijana ureditev, ki pomeni skrajšanje sodnih počitnic, v neskladju z 2. členom, prvim odstavkom 18. člena, 25. členom, 32. členom, četrtim odstavkom 49. člena in s 155. členom Ustave. Pravni interes utemeljuje s tem, da zaradi izpodbijane ureditve v letu 2020 nihče od državnih tožilcev ne bo mogel koristiti pretežnega dela letnega dopusta med sodnimi počitnicami. Navaja, da sicer obstaja zakonita možnost koriščenja dopusta tudi med 15. in 31. julijem 2020, vendar mora v tem času državnega tožilca nekdo nadomeščati, kar pomeni prikrajšanje tega državnega tožilca za njegov letni dopust v tem času, poleg tega pa glede na dopis vodje Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani naj to letos zaradi obremenitev drugih državnih tožilcev sploh ne bi bilo mogoče. Pobudnik predlaga, naj Ustavno sodišče, če o ustavnosti ureditve ne bo odločilo pred 15. julijem 2020, odredi preostanek sodnih počitnic v časovnih okvirih, ki jih v povezavi z drugimi dela prostimi dnevi in šolskimi počitnicami šteje za najprimernejše.

2.Izpodbijani predpis je med postopkom pred Ustavnim sodiščem prenehal veljati. Z dnem 25. 7. 2020 je namreč stopil v veljavo Zakon o spremembah Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 104/20 – v nadaljevanju ZS-M), ki je ponovno spremenil 83. člen ZS in na novo uvedel institut poletnega poslovanja sodišč. Poletno poslovanje sodišč pomeni manj omejen obseg dela sodišč, kot je veljal po ureditvi o sodnih počitnicah (primerjaj prej in sedaj veljavni 83. člen ZS). Po prvem odstavku 83. člena ZS traja poletno poslovanje sodišč od 15. julija do 15. avgusta, za leto 2020 pa je 4. člen ZS-M določil, da sodišča v omejenem obsegu (poletno poslovanje) poslujejo v času od 1. do 15. avgusta. Tega predpisa pobudnik ne izpodbija.

3.Ustavno sodišče praviloma presoja le veljavne predpise. Na podlagi 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS) lahko sicer presoja tudi neveljavne predpise, če niso bile odpravljene posledice protiustavnosti in nezakonitosti. Vendar se s tem vprašanjem Ustavnemu sodišču v tej zadevi ni bilo treba še posebej ukvarjati, ker za presojo izpodbijane ureditve pobudnik že ob vložitvi pobude ni izkazal pravno priznanega pravnega interesa.

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu pa mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja.

5.Kot je mogoče razumeti pobudo, nasprotuje pobudnik izpodbijani ureditvi zlasti zato, ker naj bi bil zaradi skrajšanja sodnih počitnic prizadet v možnosti koriščenja pretežnega dela dopusta v času sodnih počitnic. Ob tem zmotno meni, da sodne počitnice same po sebi pomenijo, da bo lahko državni tožilec v tem obdobju koristil letni dopust. Iz predpisov, na katere se sklicuje pobudnik (4. člen Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11, 47/12 in 19/15 in 36/19 – ZDT-1) v zvezi z 59. členom Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 91/09, 33/11, 46/13, 63/13, 69/13 – popr. in 17/15 – ZSS) in 22. člen Državnotožilskega reda (Uradni list RS, št. 7/12, 29/12, 45/16, 64/19), sicer res izhaja, da mora državni tožilec pretežni del letnega dopusta izkoristiti v času sodnih počitnic. Vendar to pomeni predvsem dolžnost državnega tožilca, da svoj dopust načrtuje tako, da bo kar najmanj ovirano poslovanje sodišč. Ne pomenijo pa sodne počitnice tudi avtomatične pravice državnega tožilca do koriščenja letnega dopusta. Za koriščenje dopusta mora državni tožilec vsakič dobiti odobritev nadrejene osebe. V času sodnih počitnic, med katerimi je poslovanje sodišč bolj omejeno, gre torej zgolj za povečano verjetnost, da bo državnemu tožilcu koriščenje letnega dopusta odobreno. Takšne abstraktno povečane možnosti za odobritev dopusta pa še ni mogoče šteti za konkretno izboljšanje pobudnikovega pravnega položaja, ki bi nastopilo z morebitno razveljavitvijo izpodbijane zakonske določbe. Zato pobudnik že iz tega razloga ni izkazal pravnega interesa za vložitev pobude. Poleg tega je treba upoštevati tudi to, da pobudnik niti ne zatrjuje, kaj šele izkaže, da je v času, ko bi po njegovem mnenju morale biti sodne počitnice, sploh dejansko nameraval koristiti letni dopust in ga je, med drugim sklicujoč se na ustavne pravice, ki naj bi mu to zagotavljale, tudi poskušal uveljaviti, pa mu ta ni bil odobren.

6.Glede na navedeno pobudnik ni izkazal pravnega interesa oziroma pravovarstvene potrebe za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane zakonske določbe. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik