Jedro

Zaključek sodišča prve stopnje, da iz obravnavanega zemljiškega pisma ne izhaja terjatev, ki bi jo lahko dolžnik uveljavil zoper svojega dolžnika in da zato izvršba z rubežem terjatve iz zemljiškega pisma kot vrednostnega papirja ni možna oziroma dopustna, je uporaben zgolj v primerih, ko je upravičeni imetnik zemljiškega pisma hkrati tudi lastnik obremenjene nepremičnine. Dokler gre namreč za izoliran zemljiški dolg niti poplačilna pravica iz zemljiškega pisma niti zavarovana terjatev ne obstajata, zato tudi rubež takšnega zemljiškega pisma upniku ne omogoča poplačila.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Pritožbeni stroški upnika so del nadaljnjih izvršilnih stroškov.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi In 262/2015 z dne 3.12.2015, ustavilo za izvršilno sredstvo rubeža dela dolžnikove terjatve iz zemljiškega pisma št. 36/2013, ki ga je izstavilo Okrajno sodišče v Celju dne 27.9.2013 do višine upnikovih izvršljivih terjatev tako, da izvršitelj navedeno zemljiškoknjižno pismo odvzame dolžniku ali komurkoli drugemu, pri katerem se to pismo najde in ga izroči sodišču (točka I. izreka) ter upnika pozvalo, da v roku 15 dni od prejema tega sklepa predlaga novo izvršilno sredstvo, sicer bo sodišče izvršbo v celoti ustavilo (točka II. izreka).

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje upnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje. Zmotna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je potrebno izvršbo z izvršilnim sredstvom rubežem dela dolžnikove terjatve iz zemljiškega pisma ustaviti, ker je tekom postopka postalo jasno, da zemljiško pismo ne bo prostovoljno izročeno upniku in da je zato njena oprava nemogoča. V obravnavani zadevi je upnik predlagal, sodišče pa dovolilo izvršbo z rubežem in izročitvijo zarubljenega zemljiškega pisma sodišču in ne upniku, zato je izročitev pisma upniku irelevantna okoliščina, dejstvo da dolžnik morda noče prostovoljno izročiti pisma upniku, pa nikakor ne more biti podlaga ali razlog za ustavitev izvršilnega postopka s tem sredstvom. Dodatno obstaja v zvezi s tem očitno nasprotje med razlogi v obrazložitvi in odločitve sodišča prve stopnje sploh ni možno preizkusiti, ker ni jasno, zakaj je pravzaprav sodišče odločilo, da se izvršba s tem sredstvom ustavi. Tudi sicer je obrazložitev izpodbijanega sklepa nerazumljiva, ko sodišče prve stopnje zaključi, da iz zemljiškega pisma ne izhaja terjatev, ki bi jo lahko dolžnik uveljavljal zoper svojega dolžnika. Upnik je že v predlogu za izvršbo jasno in določno navedel, da je dolžnik imetnik pravice iz zemljiškega pisma in da je lastnica nepremičnine, ki je obremenjena z zemljiškim dolgom po zemljiškem pismu, ki ga ima dolžnik, K.T., ter za navedene trditve predložil dokazila. Glede na navedeno je dolžnik imetnik terjatve iz pisma o zemljiškem dolgu in ne dolžnik zemljiškega dolga. Stališče sodišča prve stopnje je zmotno, sklicevanje na judikat VSL III Ip 3384/2013 pa neuporabno, ker obravnava situacijo, ko je bil upnikov dolžnik hkrati tudi dolžnik po pismu o zemljiškem dolgu, kar upnik iz obravnavane zadeve ni. Nazadnje pisanje odvetnika D.Z., ki baje ima v posesti pismo o zemljiškem dolgu, naslovljeno na sodišče prve stopnje, ne daje podlage za sklepanje, da slednji pisma noče izročiti izvršitelju oziroma sodišču. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Predmet pritožbenega postopka je odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi izvršbe z izvršilnem sredstvom rubeža dela dolžnikove terjatve iz zemljiškega pisma. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje odločilo, da se izvršba z obravnavanim sredstvom ustavi, ker je tekom postopka postalo jasno, da zemljiško pismo ne bo prostovoljno izročeno upniku (pravilno izvršitelju) in ker je zaključilo, da zemljiško pismo v konkretni zadevi ne predstavlja dovoljenega sredstva oziroma predmeta izvršbe. Iz navedenega izhaja, da so pritožbene navedbe, da izpodbijanega sklepa v tej smeri ni mogoče preizkusiti in da je zato podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ neutemeljene.

5. Utemeljene pa so pritožbene navedbe glede nezmožnosti oprave izvršbe z obravnavanim izvršilnim sredstvom. Kot izkazujejo spisovni podatki, je v predmetni zadevi sodišče prve stopnje s sklepom o izvršbi In 262/2015 z dne 3.12.2015 na predlog upnika in v skladu z 108. členom ZIZ dovolilo izvršbo zoper dolžnika z rubežem dela dolžnikove terjatve iz zemljiškega pisma št. 36/2013, ki ga je izstavilo Okrajno sodišče v Celju dne 27.9.2013 do višine upnikovih izvršljivih terjatev tako, da izvršitelj navedeno zemljiškoknjižno pismo odvzame dolžniku ali komurkoli drugemu, pri katerem se to pismo najde in ga izroči sodišču. 108. člen ZIZ določa, da se rubež terjatve iz vrednostnega papirja, ki se prenaša z indosamentom, ter terjatve, za uveljavitev katere je sicer potreben ta papir, opravi tako, da izvršitelj odvzame dolžniku vrednostni papir ali tisti njegov del, na podlagi katerega je mogoče uveljaviti terjatev, in ga izroči sodišču, pri čemer samo opravo odvzema ureja 109. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja - Pravilnik. Če je dolžnik dolžan izročiti stvar, ki je pri njemu, se odvzem opravi tako, da izvršitelj dolžniku to stvar odvzame. Če stvar ni pri dolžniku, ampak pri kom drugem, jo izvršitelj lahko vzame, le če drugi v to privoli. Če drugi stvar noče izročiti, mora izvršitelj o tem takoj obvestiti pristojni organ (prvi in drugi odstavek 109. člena Pravilnika). Iz podatkov spisa izhaja, da je bil rubež zemljiškega pisma pri dolžniku neuspešen in da je upnik v posledici tega na poziv sodišča z vlogo z dne 8.1.2015 predlagal, da se rubež zemljiškega pisma opravi pri tretjih osebah, in sicer pri odvetniku D.Z., pri družbi G., d.o.o. in pri M.J. (l. št. 13 in 14). V nadaljevanju postopka je imenovani izvršitelj opravil rubež pri družbi G., d.o.o. in pri M.J.. Oba sta bila neuspešna. Ni pa izvršitelj opravil rubeža pri odvetniku D.Z., čeprav je upnik to predlagal (vloga z dne 7.3.2016) in čeprav je iz dopisa z dne 1.3.2016, ki ga je na sodišče prve stopnje naslovila Odvetniška družba K. - Z., o.p., d.o.o. (l. št. 18) razvidno, da zemljiško pismo hranita odvetnika B.K. in D.Z., kot pooblaščenca družbe G., d.o.o. in M.J.. Ob ugotovitvi, da se zemljiško pismo, ki ga je potrebno odvzeti ne nahaja pri dolžniku, temveč pri tretji osebi, pri kateri pa izvršitelj rubeža, kljub upnikovemu predlogu, sploh ni poskušal opraviti, tretji pa v dopisu tudi ni izrecno navedel, da zemljiškega pisma ne bo izročil, je ugotovitev sodišča prve stopnje, da zemljiško pismo ne bo prostovoljno izročeno izvršitelju protispisna, odločitev sodišča prve stopnje, da je potrebno zato izvršbo ustaviti, pa preuranjena.

6. Pritožba utemeljeno opozarja tudi na spornost zaključka sodišča prve stopnje, da iz obravnavanega zemljiškega pisma ne izhaja terjatev, ki bi jo lahko dolžnik uveljavil zoper svojega dolžnika in da zato izvršba z rubežem terjatve iz zemljiškega pisma kot vrednostnega papirja ni možna oziroma dopustna. 199. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ, ki ureja plačilo zemljiškega dolga, določa, da mora lastnik obremenjene nepremičnine plačati zemljiški dolg ob njegovi zapadlosti upravičenemu imetniku zemljiškega pisma (prvi odstavek), da je zemljiško pismo izvršilni naslov (drugi odstavek) in da poplačila zemljiškega dolga ne more zahtevati lastnik obremenjene nepremičnine (tretji odstavek). Glede na povzeto materialno podlago je stališče sodišča prve stopnje uporabno zgolj v primerih, ko je upravičeni imetnik zemljiškega pisma hkrati tudi lastnik obremenjene nepremičnine. Dokler gre namreč za izoliran zemljiški dolg niti poplačilna pravica iz zemljiškega pisma niti zavarovana terjatev ne obstajata, zato tudi rubež takšnega zemljiškega pisma upniku ne omogoča poplačila (1). Iz podatkov spisa izhaja, da je v konkretni zadevi upravičeni imetnik zemljiškega pisma dolžnik (priloga A3), medtem ko je obremenjena nepremičnina v lasti druge osebe (priloga A4), zoper katero lahko dolžnik uveljavlja terjatev iz obravnavanega zemljiškega pisma, upnik pa se lahko z realizacijo izvršbe in prenosom te terjatve tudi poplača. V posledici navedenega je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep v točki 1. izreka razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Odločitev o pritožbenih stroških upnika temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

op. št. 1: Tako tudi VSL sklep III Ip 3384/2013, VSL sklep I Ip 1366/2015 in VSL sklep I Ip 1012/2014.