Jedro

Sicer nesporna enakopravnost obeh staršev v odnosu do otrok mora biti izkazana tudi pri izvajanju stikov.

Izrek

Pritožbi predlagatelja se v celoti, pritožbi nasprotne udeleženke pa delno ugodi in se izpodbijani sklep v 1. odstavku izreka s p r e m e n i tako, da se sedaj glasi: „- ml. Ž. preživi s predlagateljem vsak tretji vikend v mesecu od petka od 19. 00 ure do nedelje do 19.00 ure in sicer nasprotna udeleženka – mati pripelje otroka najkasneje do 19. ure na naslov predlagatelja ob zaključku stika pa predlagatelj pripelje otroka najkasneje do 19.000 ure nazaj na naslov matere.

ml. Ž. preživi s predlagateljem del poletnih počitnic in sicer vsa soda leta od 15. do 30. julija, vsa liha leta pa od 1. do 15.avgusta in sicer tako, da ga nasprotna udeleženka prvi dan stikov pripelje najkasneje do 19.00 ure na naslov predlagatelja z osebno prtljago, primerno za čas preživljanja dopusta in dokumenti, potrebnimi za potovanje v tujino, ob zaključku pa ga zadnji stika predlagatelj pripelje najkasneje do 19.00 ure na naslov matere.

v času šolskih počitnic se stiki uredijo tako, da ml. Ž. preživi vsake druge počitnice, razen poletnih počitnic, pri očetu kar pomeni, da ml. Ž. preživi vsa soda leta jesenske počitnice pri očetu, novoletne počitnice pri materi, zimske počitnice pri očetu, prvomajske počitnice pri materi in vsa liha leta jesenske počitnice pri materi, novoletne počitnice pri očetu, zimske počitnice pri materi in prvomajske počitnice pri očetu in tako dalje, in se v tem obdobju osebni stiki začnejo izvajati zadnji delovni dan ob 19. uri, ko mati pripelje otroka najkasneje do 19. ure na naslov predlagatelja ob zaključku stika pa predlagatelj pripelje otroka najkasneje do 19.000 ure nazaj na naslov matere.“ V ostalem delu se pritožba nasprotne udeleženke zavrne in v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Nasprotna udeleženka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje uredilo stike predlagatelja postopka R.Ž. z otrokom Ž.S.Ž. Odločilo je, da predlagatelj preživi z ml. Ž. vsak tretji vikend v mesecu od petka od 18. ure, ko predlagatelj prevzame ml. Ž. na njegovem domu in ga vrne v nedeljo ob 19. uri na istem naslovu. Predlagatelj preživi z ml. Ž. del poletnih počitnic, to je čas od 15. do 30. julija, in sicer tako, da ga nasprotna udeleženka mati pripelje najkasneje do 18. ure na naslov predlagatelja z osebno prtljago, primerno za čas preživljanja dopusta in dokumenti, potrebnimi za potovanje v tujino, ob zaključku pa ga predlagatelj pripelje nazaj na naslov matere. Ml. Ž. preživi s predlagateljem del jesenskih (krompirjevih) šolskih počitnic, to je dneve od 31.10. do konca teh počitnic tako, da ga nasprotna udeleženka mati pripelje k predlagatelju na naslov 31.10. ob 18. uri, predlagatelj pa otroka pripelje nazaj zadnji dan počitnic ob 18. uri. Ž. preživi s predlagateljem tudi novoletne praznike, in sicer dneve med 16.12. in 29.12. in od 30.12. do 2.1. izmenjaje vsako leto, začenši z novoletnimi pazniki 2008/2009, ko ml. Ž. pri očetu preživi dneve med 30.12. in 2.1., ko ga nasprotna udeleženka pripelje prvi dan stika predlagatelju ob 18. uri, predlagatelj pa ga ob isti uri zadnji dan stika vrne na njegov naslov. Uredilo je tudi stike za primer bolezni ml. Ž., stike po telefonu in stike za primer, če se med vikendom ne morejo izvesti zaradi šolskih ali izvenšolskih dejavnosti ml. Ž. Sklep izpodbija predlagatelj in nasprotna udeleženka.

Predlagatelj izrek izpodbija izrecno le proti režimu prevozov na stike in nazaj na dom. Pritožbo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da njegovi pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni skladno s pritožbenimi navedbami oz. podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da je prvostopenjsko sodišče v 1. alineji izreka med drugim odločilo, da mladoletnega sina ob začetku stikov predlagatelj prevzame na njegovem domu in ga po zaključku stikov tudi vrne nazaj na istem naslovu. S takšno odločitvijo se predlagatelj ne strinja, saj meni, da je neustrezna glede na vse okoliščine konkretnega primera. Poudarja, da se je v sodni praksi že izoblikovalo stališče, da oba starša enako prispevata pri izvršitvi stikov med mladoletnim otrokom in nerezidenčnim roditeljem in to tudi, kar se tiče prevozov na stike oz. nazaj domov ob zaključku stikov. Poudarja, da je v obravnavani situaciji vprašanje ureditve prevozov na stike in nazaj domov še toliko bolj pomembno, glede na dejstvo, da oba starša ml. Ž. živita dokaj daleč narazen. Predlagatelj namreč živi v L., sin in nasprotna udeleženka pa v N. Prevozi na stike so glede na omenjeno dejstvo tudi časovno precej zahtevni, poleg tega pa povzročajo nezanemarljive stroške. Prav zaradi navedenega bi moralo biti breme prevozov na stike enakomerno porazdeljeno na oba starša. Temu pa z izpodbijanim sklepom ni tako, saj naj bi nasprotna udeleženka sina na stike pripeljala le ob začetku stikov med počitnicami, to pa je trikrat letno, pa tudi v teh primerih bi ga na koncu stikov predlagatelj pripeljal nazaj na dom v N., medtem ko naj bi vse ostale prevoze v zvezi s stiki preko leta v celoti izvajal izključno predlagatelj. Izpostavlja tudi, da se je z izmeničnim načinom prevozov strinjala tudi nasprotna udeleženka, ki je to v svojem odgovoru na tožbo tudi izrecno zapisala in je zato drugačna odločitev prvostopenjskega sodišča še toliko bolj nerazumljiva. Glede na navedeno predlagatelj predlaga, da se tudi v 1. alineji 1. odst. izreka določeni stiki izvajajo tako, da mladoletnega sina na stike in iz njih vozita oba starša izmenično, in sicer ob enem stiku predlagatelj otroka pride iskat v N., ob koncu stikov pa ga nasprotna udeleženka pride iskat v L., ob naslednjem stiku pa ravno obratno, in sicer nasprotna udeleženka sina pripelje v L., predlagatelj pa ga ob koncu stikov pripelje nazaj v N. Iz vseh pritožbenih razlogov se po pooblaščenki pritožuje tudi nasprotna udeleženka, ki najprej opozarja, da prvostopenjsko sodišče ni sledilo predlogom predlagatelja, niti predlogom nasprotne udeleženke in navaja, da je sama predlagala, da se stiki izvajajo tako, kot je bilo do pričetka tega sojenja. Meni, da bi tako predlagani stiki pomenili med drugim tudi uresničitev mnenja psihologa mag. R.T., ki je v tej zadevi izdelal izvedeniško mnenje. Prav sodišče pa je tisto, ki mnenja izvedenca ni upoštevalo, ampak je stike v določeni meri določilo povsem mimo predlogov nepravdnih strank in po nepotrebnem drugače, kot sta predlagala oba udeleženca tega nepravdnega postopka. Glede na navedeno zato nasprotna udeleženka predlaga, da sodišče sledi njenemu predlogu oz. podredno, da spremeni sklep sodišča prve stopnje v 2. alineji tako, da se čas „ od 15. do 30. julija“ nadomesti s časom „od 1. do 15. avgusta“, da se v 2. alineji sklep popravi tako, da ml. Ž. za čas od 16.12. do 29.12. preživlja pri nasprotni udeleženki – materi, čas od 30.12. do 2.1. pa izmenično eno leto pri nasprotni udeleženki – materi, drugo leto pri predlagatelju – očetu. Predlagateljico čudi tudi odločitev sodišča, da se izmenjava otroka opravlja enkrat ob 18., drugič ob 19. uri. Predlaga, da bi bila ta ura usklajena in da bi glede na starost otroka potekala izmenjava ob 19. uri (izmenjava po koncu otrokovih šolskih in izvenšolskih aktivnosti).

Pritožbi predlagatelja in nasprotne udeleženke sta utemeljeni v spodaj navedenem obsegu.

Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, je materialnopravna podlaga za odločanje o stikih Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), ki v 1. in 2. odst. 106. čl. določa, da ima otrok pravico do stikov z obema staršema, oba starša pa imata pravico do stikov z otrokom. S stiki se zagotavljajo predvsem otrokove koristi. Tisti od staršev, pri katerem otrok živi v varstvu in vzgoji, mora opustiti vse, kar otežuje ali onemogoča otrokove stike; prizadevati si mora za ustrezen odnos otroka do stikov z drugim od staršev; tisti od staršev, ki izvršuje stike pa mora opustiti vse, kar otežuje varstvo in vzgojo otroka. Starševstvo vsebuje pravico do stikov, vendar je to tudi pravica otroka. Kot je bilo v dosedanjem postopku že večkrat poudarjeno, se s stiki zagotavljajo predvsem otrokove koristi, da ohrani občutek čustvene navezanosti in pripadnosti tudi z drugim staršem, da se prepreči odtujitev otroka. Pritožbeni razlogi predlagatelja o tem, da je pomembno, da pride po otroka ob začetku stikov (stiki ob vikendih) en roditelj, drugi pa pride po otroka na koncu stikov in tako vsak od njiju poskrbi za en prevoz, oba pa za nemoteno predajo, so pravilni in se jim pritožbeno sodišče pridružuje. Sicer nesporna enakopravnost obeh staršev v odnosu do otrok mora biti izkazana tudi pri izvajanju stikov. Pritrditi je zato pritožbi, da okoliščina, da vsak od staršev poskrbi za prehod otrok od enega roditelja do drugega v eno smer, pokaže otrokom, da sta pri izvrševanju osebnih stikov prisotna oba starša, ki sta v odnosu do otroka enakopravna. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče spremenilo 1. alinejo 1. odst. izpodbijanega sklepa tako, da je določilo, da nasprotna udeleženka – mati pripelje otroka najkasneje do 19. ure na naslov predlagatelja ob zaključku stika pa ga predlagatelj pripelje nazaj na naslov matere. Nenazadnje je s tako odločitvijo soglašala tudi nasprotna udeleženka, ki je tudi sama že v odgovoru na tožbo predlagala, da za prevoze otroka na stike in iz njih poskrbita oba starša. Ne držijo pritožbene trditve nasprotne udeleženke, da prvostopenjsko sodišče pri ureditvi stikov ni upoštevalo izvedenskega mnenja izvedenca mag. T.R. Kar se tiče počitnic je izvedenec predlagal, da letne, zimske počitnice in praznike preživita starša s sinom po dogovoru, ki ga lahko skleneta po potrebi tudi na Centru za socialno delo (stran 4 izvedeniškega mnenja). Seveda se starši glede stikov z otrokom lahko sporazumejo. To predpostavlja tudi ZZZDR in o stikih odloča sodišče le v primerih, ko do sporazuma med staršema ne pride. V obravnavani zadevi je predlagatelj predlagal, da stiki med poletnimi počitnicami potekajo od 15. do 31. julija, nasprotna udeleženka pa, da stiki potekajo od 1. do 15. avgusta. Prvostopenjsko sodišče je sledilo predlogu predlagatelja, vendar pa pritožbeno sodišče ne vidi nobenih zadržkov, da ne bi stiki potekali tudi tako, kot jih je predlagala nasprotna udeleženka in je zato 2. alinejo izpodbijanega sklepa spremenilo tako, da se stiki med otrokom in predlagateljem vsa soda leta izvajajo med 15. in 31. julijem, vsa liha leta pa med 1. in 15. avgustom. Tudi kar se tiče ostalih šolskih počitnic je prav, da otrok preživlja počitnice izmenično z enim ali drugim staršem. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče deloma spremenilo tudi 3. in 4. alinejo 1. odst. izpodbijanega sklepa in stike v času šolskih počitnic (razen poletnih) uredilo tako, da ml. Ž. preživi vsake druge počitnice pri očetu, kar pomeni, da ml. Ž. preživi vsa soda leta jesenske počitnice pri očetu, novoletne počitnice pri materi, zimske počitnice pri očetu, prvomajske počitnice pri materi in vsa liha leta jesenske počitnice pri materi, novoletne počitnice pri očetu, zimske počitnice pri materi in prvomajske počitnice pri očetu in tako dalje. V tem obdobju se osebni stiki začnejo izvajati zadnji delovni dan ob 19. uri, ko nasprotna udeleženka mati pripelje otroka k predlagatelju na naslov in prenehajo izvajati zadnji dela prost dan ob 19. uri, ko oče pripelje otroka nazaj na naslov matere. Pritožbeno sodišče je upoštevalo tudi pripombo nasprotne udeleženke o tem, da ni nobenih razlogov, da bi se izmenjava otroka opravljala enkrat ob 18., drugič pa ob 19. uri in je glede na navedeno izpodbijani sklep spremenilo tudi tako, da se izmenjava otroka vedno opravlja ob 19. uri. Za otroka te starosti je 19. ura primerna, še posebej, ker je sprejemljiva za oba udeleženca. Glede na zgoraj navedeno je sodišče deloma ugodilo tudi pritožbi nasprotne udeleženke in sklep sodišča prve stopnje na podlagi 3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku – ZNP spremenilo tako, kot je to razvidno iz izreka tega sklepa. V preostalem delu je pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP). Predlagatelj je s pritožbo v celoti uspel, vendar stroškov pritožbenega postopka ni priglasil in zato odločitev o njegovih stroških pritožbenega postopka ni bila potrebna. Nasprotna udeleženka pa je uspela le deloma in mora zato sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka.