Jedro

Priča je stroške vročanja po vročevalcu povzročila po svoji krivdi s tem, ko v danem roku ni prevzela sodne pošiljke poslane po pošti in jih zato mora povrniti v skladu z določbo prvega odstavka 94. člena ZKP.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Priča je dolžna plačati sodno takso za pritožbo zoper sklep o stroških postopka.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče na podlagi določb 94. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) priči A. A. naložilo v plačilo krivdno povzročene stroške vročanja sodnega pisanja v znesku 50,35 EUR, v roku 15 dni od pravnomočnosti sklepa.

2. Zoper sklep se je priča pravočasno pritožila iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvene kršitve določb postopka. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot pravilno razloguje sodišče prve stopnje pod točko 2 pritožbeno izpodbijanega sklepa, je v prvem odstavku 94. člena ZKP uzakonjeno pravilo, da morajo procesni udeleženci, ne glede na izid kazenskega postopka, povrniti tiste stroške postopka, ki so jih povzročili po svoji krivdi. Po 1. točki drugega odstavka 92. člena ZKP spadajo med stroške postopka tudi stroški za vročanje pisanj po pravni ali fizični osebi. Kdaj je procesni udeleženec, v predmetnem primeru priča A. A., te stroške zakrivil, je dejansko vprašanje, ki pa ga je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno razrešilo in za svoje zaključke navedlo sprejemljive razloge. Pod točkama 3 in 4 obrazložitve je zadostno utemeljilo razloge, ki tudi po prepričanju sodišča druge stopnje izkazujejo, da je bilo v predmetnem primeru vročanje sodnega pisanja po pooblaščenem vročevalcu upravičeno.

5. Po prvem odstavku 117. člena ZKP se pisanja vročajo praviloma po pošti, po varni elektronski poti ali po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje v kazenskem postopku. Vročajo se lahko tudi po sodnem osebju po pooblastilu predsednika sodišča ali po uradni osebi organa, ki je odredil vročanje, neposredno pri tem organu. Če ni v posebnih določbah predpisano drugače, ZKP prepušča sodišču, da v vsakem konkretnem primeru z vidika ekonomičnosti ali potrebe hitrosti in zanesljivosti vročitve odloči, katerega izmed več možnih načinov vročanja pisanj bo izbralo (tako mag. Štefan Horvat v 5. točki komentarja k 117. členu ZKP, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba Ljubljana).

6. Iz spisovnega gradiva gre ugotoviti, da je sodišče prve stopnje glede na neuspešen poskus vročanja sodnega pisanja (vabilo na glavno obravnavo 3. 7. 2017) priči po pošti, ko se je sodna pošiljka poslana na pričin naslov B. B., sodišču vrnila 23. 6. 2017 z oznako „ni dvignil“ (nevročena pošiljka, pripeta list. št. 131 spisa). Poštar je pričo o prispeli pošiljki pisno obvestil 5. 6. 2017, priča pa pošiljke v danem roku ni prevzela. Nato je sodišče prve stopnje postopalo v skladu z načeli procesne ekonomičnosti ter hitrega in zanesljivega vročanja, ko je odredilo, da se sodno pisanje oziroma vabilo na glavno obravnavo za 1. 9. 2017 priči vroča po pooblaščenem vročevalcu izvršitelju C. C. Slednji je sodno pisanje priči vročil 10. 7. 2017 na parkirišču D. D. kot izhaja iz poročila vročevalca z dne 10. 7. 2017. Vse zgoraj navedeno pa ne potrjuje pritožbenih navedb priče, da naj mu pred odreditvijo vročanja po pooblaščenem vročevalcu, sodno pisanje na naslovu B. B., po pošti sploh ni bilo vročano.

7. Zato je sklep prvega sodišča, da je priča predmetne stroške vročanja povzročila po svoji krivdi s tem, ko v danem roku ni prevzela sodne pošiljke poslane po pošti in da jih zato mora povrniti v skladu z določbo prvega odstavka 94. člena ZKP, pravilen in zakonit. 8. Bistveno kršitev določb postopka priča zatrjuje na podlagi sicer pravilne ugotovitve, da se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja ime druge osebe – F. F. Res je v drugem odstavku pod točko 4 izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje zapisalo: „Priča F. F. je tako dolžan na podlagi prvega odstavka 94. člena ZKP povrniti stroške pooblaščenega vročevalca v skupni višini 50,35 EUR“, a gre v tem primeru zgolj za pisno pomoto prvega sodišča, saj je sicer tako iz izreka kakor tudi iz točk 1, 3 in prvega odstavka točke 4 obrazložitve povsem jasno razvidno, da se sklep nanaša izključno na pričo A. A. 9. Ker sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe ni niti zasledilo kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je pritožbo priče A. A. zavrnilo kot neutemeljeno.

10. Priča s pritožbo ni uspela in zato mora, po določbi prvega odstavka 98. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 94. člena ZKP, plačati sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper odločbo o stroških kazenskega postopka po tarifni št. 7404 Zakona o sodnih taksah (ZST-1), kot strošek pritožbenega postopka, ki bo odmerjena v posebnem plačilnem nalogu sodišča, pred katerim je tekel postopek na prvi stopnji.