Jedro

Služnosti ni dopustno razširjati in jo je v skladu z ustaljeno sodno prakso možno priposestvovati le s tisto vsebino, ki ustreza njenemu dejanskemu izvrševanju. Ob tem razširitev služnosti pomeni že nesorazmerno povečanje števila voženj v primerjavi s tistimi, ki so se opravljale v priposestvovalni dobi. Za razširitev služnosti gre tudi v primeru spremembe namembnosti gospodujočega zemljišča. Skladno z ugotovitvami je sodišče odločilo, da ugotovljena služnostna pravica poteka po obstoječi poti, ki iz javne ceste zavije na parcelo in je v skrajnem jugovzhodnem delu parcele asfaltirana, v nadaljevanju pa gre za travnato pot po celotnem obsegu sporne parcele. Obstoječa pot je hkrati edina možna, saj tam kjer stojita hruška in jašek po logiki stvari ni mogoče voziti in pot drugače kot mimo hruške ne more potekati.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se v izpodbijanem delu sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da za potrebe gospodujočih nepremičnin parcela 005/1 k. o. ... (ID 001) ter parcela 005/2 k. o. ... (ID 002) obstaja služnostna pravica hoje in vožnje s kolesom, osebnim avtomobilom in s kmetijsko mehanizacijo za potrebe obdelovanja obeh parcel do 30-krat letno ter za potrebe dovoza in odvoza drv s parcele št. 005/2 k. o. ... (ID 002), v korist vsakokratnega lastnika gospodujočih parcel in v breme vsakokratnega lastnika služečih parcel: 002/6 k. o. ... (ID 003) in 003/9 k. o. ... (ID 004), po obstoječi poti, ki iz javne ceste na parceli 001/7 k. o. ... (ID 005) zavije na parcelo 002/6 k. o. ... (ID 003) in je v skrajnem jugovzhodnem delu parcele asfaltirana, v nadaljevanju pa gre za travnato pot po celotnem obsegu parcele 002/6 k. o. ... (ID 003), ki se nadaljuje naravnost na parcelo 003/9 k. o. ... (ID 004), po kateri v pasu 4 metre poteka od njenega skrajnega jugovzhodnega dela preko celotne vzhodne meje do skrajnega severovzhodnega dela te parcele (I. točka izreka). V delu, v katerem je tožeča stranka zahtevala ugotovitev služnosti vožnje brez vseh omejitev in z vsemi motornimi vozili, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Toženi stranki je nadalje naložilo umik zelene mrežaste žičnate ograje s parcele 003/9 k. o. ... (ID 004), s trase obstoječe služnostne poti, tako da bo ponovno omogočen dostop do parcele 005/1 in preko nje do parcele 005/2, obe k. o. ... (III. točka izreka) ter ji tudi v bodoče prepovedalo vsako vznemirjanje služnostne pravice iz I. točke izreka sodbe, zlasti postavljanje ograje, ki bi na kakršenkoli način ovirala njeno izvrševanje (IV. točka izreka). Glede stroškov je sodišče prve stopnje odločilo, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške (V. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožujeta obe pravdni stranki.

3. Tožeča stranka (v nadaljevanju: tožnica) se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje zoper II. in V. točko izreka sodbe ter predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tudi v preostanku ugodi, toženi stranki (v nadaljevanju: toženki) pa naloži plačilo vseh pravdnih stroškov, podredno, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje Tožnica navaja, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo njen tožbeni zahtevek v delu, v katerem je zahtevala ugotovitev služnosti z vsemi motornimi vozili brez omejitev. Splošno znano je, da vožnja s težko kmetijsko mehanizacijo najbolj obremenjuje služeče zemljišče. Vsa preostala motorna vozila (kar vključuje tudi tovorna vozila, ki bi jih tožnica lahko uporabljala za odvoz in dovoz drv in kmetijskih pridelkov) služečega zemljišča ne bi tako močno obremenila in tako v razmerju do težke kmetijske mehanizacije pomenijo nekaj manj. Služeči nepremičnini bi bili manj obremenjeni tudi v primeru, če bi se gospodujoči zemljišči v prihodnje uporabljali za stanovanjski namen. Tedaj bi se do gospodujočih nepremičnin dostopalo zgolj peš, s kolesom ali osebnim avtomobilom (ter občasno z intervencijskimi vozili), z drugimi težjimi vozili pa zgolj za kratko obdobje v času gradnje stanovanjskega objekta. Ugoditev tožbenemu zahtevku v celoti bi bila tako za služeči nepremičnini manj obremenjujoča, kar je temeljno načelo pri služnostih. Odločitev sodišča prve stopnje je tudi neekonomična, saj bo spričo nje potreben še nepravdni postopek za ustanovitev nujne poti.

Nepravilna je tudi odločitev o stroških v V. točki izreka. Na parcelah 001/7 k. o. ... in 001/8 k. o. ... zaznamba javnega dobra ni bila vpisana, tožnica pa je svoj tožbeni zahtevek na ugotovitev služnosti na teh parcelah umaknila (oz. ugotovitve služnosti na njih ni več zahtevala) takoj po opozorilu toženke, da gre za kategorizirano javno pot, prav tako v zvezi s tem niso nastali nobeni posebni stroški. V preostanku tožnica ni uspela zgolj s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka v okviru iste trditvene in dokazne podlage, zato tudi za zavrnjeni del niso nastali nobeni dodatni stroški. Sodišče bi moralo uporabiti tretji odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) in toženki naložiti povračilo vseh pravdnih stroškov tožnice. Ker navedene določbe ni uporabilo, je podana relativno bistvena kršitev določb pravdnega postopka.

4. Toženka se zoper sodbo prav tako pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov. Izrecno izpodbija le I. točko izreka v delu, kjer je sodišče ugotovilo obstoj služnostne pravice na nepremičnini parcela 002/6 k. o. ..., in V. točko izreka sodbe ter predlaga, da sodišče druge stopnje tožbeni zahtevek tožnice v izpodbijanem delu v celoti zavrne, podredno, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje, vse s stroškovno posledico. Izpodbijana sodba je v delu, ki se nanaša na ugotovitev služnosti na nepremičnini parcela 002/6 k. o. ..., nezakonita, ker dokazni postopek ni izkazal, da bi se zatrjevana služnosti na kateremkoli delu te nepremičnine izvrševala celotno priposestvovalno dobo, najmanj na delu te nepremičnine se služnost ni nikoli izvrševala. Sodišče je posledično toženki tudi nezakonito prepovedalo vznemirjanje nepravilno ugotovljene služnostne pravice Sodišče prve stopnje je nepravilno ugotovilo dejansko stanje s tem, ko je v celoti spregledalo uporabo nepremičnine parcela 003/6 k. o. ... Iz izpovedi tožnice ter njenega grafičnega prikaza v prilogi A25 izhaja, da vtoževana nepremičnina parcela 002/6 k. o. ... ni bila vedno sestavni del dostopne poti do gospodujočih nepremičnin, pač pa se je za dostop še najmanj v času, ko je tožnica hodila v osnovno šolo, namesto te nepremičnine uporabljala nepremična parcela 003/6 k. o. ... Tožnica je tako v izpovedi zanikala svoje trditve, da naj bi dostop najmanj od leta 1978 potekal po vtoževani trasi. V času uporabe navedene nepremičnine priposestvovalna doba na nepremičnini parcela 002/6 k. o. ... ni mogla teči. V kolikor sta se uporabljali obe nepremičnini hkrati, pa je bila vtoževana nepremičnina manj uporabljena in se je posledično služnost na njej lahko priposestvovala zgolj v manjšem obsegu. Tudi ugotovitev sodišča, da naj bi se nepremičnina parcela 003/6 k. o. ... namesto sporne nepremičnine uporabljala le do leta 1995, je nepravilna, saj nima podlage niti v trditvah tožnice niti v izvedenih dokazih. Tožnica trenutka prenehanja uporabe nepremičnine parcela 003/6 k. o. ... časovno ni opredelila. Ker gre za odločilno dejstvo o trajanju priposestvovalne dobe, pomanjkljivi in nepravilni razlogi sodbe v zvezi s tem predstavljajo tudi absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

Sodba je v izpodbijanem delu nezakonita tudi zato, ker je sodišče napačno ugotovilo, da naj bi se za potrebe dostopa do nepremičnin tožnice uporabljala celotna nepremičnina parcela 002/6 k. o. ... in naj bi se tudi služnost priposestvovala na celotni nepremičnini. Služnost se najmanj na delu nepremičnine parcela 002/6 k. o. ... zaradi tam stoječih drevesa in jaška sploh nikoli ni izvrševala, dostop do gospodujočih nepremičnin je nedvomno moral potekati po makadamski (danes že asfaltirani) poti, ki leži na sosednji nepremičnini parcela 002/9 k. o. ... Navedeno je potrdila tudi priča A. A. Glede na njegovo izpoved in predložene ortofoto posnetke se je uporabljala le severna cca tretjina nepremičnine parcela 002/6 k. o. ..., posledično pa je tudi do priposestvovanja služnosti lahko prišlo zgolj na tem delu nepremičnine. Zaradi očitnega spregleda ugovorov toženke se sodišče do teh sploh ni opredelilo, dejansko stanje pa je ugotovilo nepopolno in nepravilno ter v očitnem nasprotju z vsebino izvedenih dokazov. Sodbe se tudi ne da preizkusiti in je obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Glede na delno nepravilno in neutemeljeno ugoditev tožbenemu zahtevku, je nepravilna tudi stroškovna odločitev v V. točki izreka sodbe.

5. Toženka v odgovoru na pritožbo tožnice predlaga njeno zavrnitev. Navaja, da tožnica v tej pravdi zasleduje pridobitev vsebinsko popolnoma drugačne služnosti, kot jo je na podlagi ugotovljene pretekle uporabe ugotovilo sodišče prve stopnje, z namenom ureditve dostopa do javne ceste zaradi spremembe namembnosti nepremičnine parcela 005/2 k. o. ... iz kmetijske v stavbno, kar pa ni predmet tega postopka. Uporaba služnostne poti bi se za namene stanovanjske uporabe gospodujočih nepremičnin vsaj tridesetkratno povečala, prav tako ne drži, da bi vožnja s tovornimi vozili manj obremenjevala nepremičnini toženke kot vožnja s kmetijsko mehanizacijo.

6. Tožnica v odgovoru na pritožbo toženke tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev. Navaja, da je že na zaslišanju pojasnila, da je na skici označila napačno pot. Pot po parceli 003/6 k. o. ... se je uporabljala zgolj v določenem obdobju in zgolj občasno, poleg uporabe poti po parceli 002/6 k. o. ..., nikoli pa ne izključno, tudi sicer je bila uporaba te poti zanemarljiva. Pritožbene navedbe toženke glede priposestvovanja služnosti na celotni nepremičnini 002/6 k. o. ... je tožnica označila za iskanje dlake v jajcu

7. Pritožbi nista utemeljeni.

**Posebej glede pritožbe tožnice**

8. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da že iz navedb tožnice ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka v celoti, pravilne razloge glede tega je navedlo v 8. točki obrazložitve. Ob upoštevanju trditvene podlage tožnice je sodišče po izvedenem dokaznem postopku utemeljeno ugotovilo, da se je po zatrjevani poti hodilo peš ter vozilo le z določenimi vozili (kolesom, osebnim avtomobilom ter različno kmetijsko mehanizacijo), s točno določenim namenom (za kmetijsko obdelavo gospodujočih zemljišč ter odvoz in dovoz drv) ter z okvirno določeno frekvenco voženj (približno 30-krat letno za potrebe obdelovanja zemljišč in po potrebi za prevoz drv). Glede na dokazane trditve tožnice o frekvenci voženj, vrsti vozil in namenu uporabe sporne poti, je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku tožnice pravilno (le) delno ugodilo. Ugotovitev časovno, namensko in z vrsto vozil omejene služnosti je materialnopravno pravilna in so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene. Ugoditev tožbenemu zahtevku v celoti (z vsemi tovornimi vozili brez omejitev) bi namreč pomenila nedopustno razširitev služnosti.

9. Služnosti ni dopustno razširjati in jo je v skladu z ustaljeno sodno prakso možno priposestvovati le s tisto vsebino, ki ustreza njenemu dejanskemu izvrševanju.1 Ob tem razširitev služnosti pomeni že nesorazmerno povečanje števila voženj v primerjavi s tistimi, ki so se opravljale v priposestvovalni dobi.2 Za razširitev služnosti gre tudi v primeru spremembe namembnosti gospodujočega zemljišča, torej če se gospodujoče zemljišče iz kmetijskega spremeni v stavbno.3 Z uporabo služnostne poti za dostop do morebitne stanovanjske stavbe bi se spremenil namen izvrševanja služnosti iz kmetijske v stanovanjsko rabo, bistveno pa bi se povečala tudi frekvenca voženj.4 Nadalje nedovoljeno razširitev služnosti predstavlja tudi sprememba prevoznega sredstva, ki se ga lahko uporablja za izvrševanje služnosti. Ta je v praksi sicer izjemoma dovoljena, a le iz razloga tehničnega napredka, pri čemer se mora novo prevozno sredstvo uporabljati za isti namen kot prejšnje vozilo in v istem obsegu ter v okviru že obstoječe služnosti.5 V predmetni zadevi razlog spremembe vozila ni tehnični napredek, tudi sicer pa tožnica ne zahteva spremembe prevoznega sredstva, temveč dodatno prevozno sredstvo poleg vseh že obstoječih in priposestvovanih.

10. Neutemeljene so tako pritožbene navedbe tožnice, da tovorna in vsa ostala vozila v odnosu do kmetijske mehanizacije za služeči nepremičnini predstavljajo manjšo obremenitev. Nasprotno, možnost, da bi se tovorna in druga motorna vozila uporabljala poleg do sedaj uporabljanih in priposestvovanih vozil, predstavlja povečanje obremenitve služečih nepremičnin. Sodišče druge stopnje zato ugotavlja, da tožbeni zahtevek na ugotovitev služnostne pravice hoje in vožnje z vsemi vozili brez vseh omejitev v konkretnem primeru predstavlja zahtevo po nedovoljeni razširitvi služnosti. V postopku na ugotovitev služnosti s priposestvovanjem sodišče ugotavlja obstoj dolgotrajno izvrševane služnosti, njene vsebine pa pri tem ne sme spreminjati. Odločitev sodišča prve stopnje v zavrnilnem delu je, glede na predhodno obrazloženo, pravilna, pritožbeni očitek neekonomičnosti (ker bo potreben še nepravdni postopek za ustanovitev nujne poti) pa je neutemeljen.

**Posebej glede pritožbe toženke**

11. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica (s pravnimi predniki) za dostop do gospodujočih nepremičnin v obdobju od leta 1978 do leta 2017 uporabljala pot, ki poteka tudi po sporni parceli 002/6 k. o. ... Zaključke je utemeljilo na jasnih, prepričljivih in skladnih izpovedih tožnice ter zaslišanih prič, ki jih je dokazno pravilno ocenilo. Ob tem sodišče prve stopnje ni spregledalo dejstva, da so tožnica in njeni pravni predniki na začetku (do leta 1995) za dostop do gospodujočih zemljišč uporabljali tudi pot po parceli 003/6 k. o. ... Glede dostopa po drugi poti je sodišče navedlo, da to dejstvo na priposestvovanje ne vpliva, toženka pa utemeljeno navaja, da je obseg priposestvovane služnosti v takem primeru lahko drugačen oziroma sorazmerno zmanjšan. Kljub temu je odločitev prvostopenjskega sodišča glede obsega služnostne pravice na sporni nepremičnini pravilna.

12. Način in obseg izvrševanja služnosti pred letom 1995 v konkretnem primeru nista odločilna, saj je tudi od leta 1995 do leta 2017 poteklo več lot 20 let (drugi odstavek 217. člena ter 269. člen Stvarnopravnega zakonika, SPZ). Sodišče prve stopnje je namreč na podlagi vseh izvedenih dokazov pravilno ugotovilo, da se je nepremičnina parcela 003/6 k. o. ... za dostop do gospodujočih nepremičnin uporabljala sočasno z nepremičnino parcela 002/6 k. o. ... zgolj do leta 1995. Od leta 1995 dalje pa se je uporabljala izključno pot po nepremičnini parcela 002/6 k. o. ...

13. Da se je od leta 1995 vozilo (le) po nepremičnini parcela 002/6 k. o. ..., izhaja iz izpovedi tožnice in zaslišanih prič.6 Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je tožnica, ki ji je sodišče verjelo, izpovedala, da so v začetku do parcel dostopali po dveh poteh, praviloma po vtoževani poti, občasno pa tudi mimo šole (pot, označena v prilogi A25).7 Lastnik parcele, preko katere se je v tem primeru vozilo, je takšnim vožnjam nasprotoval in jih omejeval, zato so z vožnjami po tej (alternativni) poti po letu 1995 prenehali. Do svojih parcel so hodili in vozili le še po zatrjevani trasi. Tožnica je tudi prepričljivo izpovedala, da je pot na orto foto posnetku v prilogi A25, ki ga je predložila, označena napačno. Pritožbene navedbe toženke, da sodišče za svojo ugotovitev, da se je nepremičnina parcela 003/6 k. o. ... (namesto vtoževane nepremičnine) uporabljala le do leta 1995, nima podlage v izvedenih dokazih, so tako neutemeljene. Ker je tožnica zatrjevala, da je priposestvovanje pričelo teči leta 1975 in je teklo neprekinjeno vse do leta 2017, je v okviru te trditve tožnica po logiki stvari zatrjevala tudi tek priposestvovalne dobe od leta 1995 do leta 2017.8 Sodbo je bilo mogoče preizkusiti tudi v tem delu in je pritožbena navedba o storjeni absolutno bistveni kršitvi določb postopka neutemeljena.

14. Pot po sporni parceli se je torej tudi ob upoštevanju uporabe alternativne poti uporabljala z ugotovljeno vsebino (namen, pogostost uporabe in vrsta vozil) vsaj od leta 1995 dalje, zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnica izkazala, da je do leta 2017 (ko je prišlo do omejevanja s strani toženke) več kot 20-let uporabljala to pot, tj. (približno) 30-krat letno za namen obdelave parcel ter po potrebi za dovoz in odvoz drv. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila služnost priposestvovana tudi na parceli 002/6 k. o. ..., je tako pravilna.

15. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe toženke, da je sodišče prve stopnje nepravilno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker je ugotovilo, da se je za potrebe dostopa do nepremičnin tožnice uporabljala celotna nepremičnina parcela 002/6 k. o. ... in se je služnost priposestvovala na celotni sporni nepremičnini. Potek služnostne poti (tudi po sporni parceli) je sodišče prve stopnje navedlo v 13. točki obrazložitve sodbe, v kateri je ugotovilo, da se je do parcel tožnice dostopalo z javne ceste na parceli 001/7, na parcelo 002/6 k. o. ..., na katero se je zavilo po desni okoli hruške, ob čemer se je v ovinku zapeljalo na del, kjer se danes nahaja asfaltna cesta, potem pa takoj zavilo levo proti hiši, v nadaljevanju se je vozilo naravnost, po travi, najprej ob hiši in nato v isti liniji naprej po parceli 003/9 k. o. ... do parcele 005/2 k. o. ... V opombi 4 je sodišče tudi pojasnilo, da del asfaltne ceste v zavoju iz javne ceste leži na sporni parceli 002/6 k. o. ... V zvezi s tem je sledilo navedbam tožnice, ki jih toženka ni prerekala. Pritožbene navedbe, da je dostop do gospodujočih nepremičnin moral potekati po makadamski (danes že asfaltirani) poti na sosednji nepremičnini parcela 002/9 k. o. ..., ob povedanem niso utemeljene. Tega tudi priča A. A. ni potrdil, saj je nasprotno izpovedal,9 da po (tej) makadamski oziroma danes asfaltni poti ni vozil, nanjo je zapeljal le v vogalu.10 Glede na navedene ugotovitve je neutemeljena tudi navedba, da je sodišče ugovore toženke spregledalo ter storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka.

16. Skladno z ugotovitvami je sodišče prve stopnje v izreku odločilo, da ugotovljena služnostna pravica poteka po obstoječi poti, ki iz javne ceste zavije na parcelo 002/6 k. o. ... in je v skrajnem jugovzhodnem delu parcele asfaltirana, v nadaljevanju pa gre za travnato pot po celotnem obsegu sporne parcele.11 Obstoječa pot je hkrati edina možna, saj tam kjer stojita hruška in jašek po logiki stvari ni mogoče voziti in pot drugače kot mimo hruške ne more potekati. Iz izpovedi tožnice in zaslišanih prič, ki so vsaj določeno obdobje uporabljale priposestvovano služnostno pot, pa nedvoumno izhaja, da jim je dejanski potek poti jasen. Posledično ni utemeljenega razloga za poseganje v I. točko izreka sodbe, ki temelji na pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju in je oblikovana na način, da daje pravdnim strankam jasna navodila glede načina izvrševanja služnosti.

**Glede stroškovne odločitve**

17. Obe pravdni stranki neutemeljeno izpodbijata stroškovno odločitev sodišča prve stopnje. Toženka je svojo pritožbo vezala na odločitev pritožbenega sodišča o glavni stvari. Pritožbeno sodišče v odločitev prvostopenjskega sodišča ni posegalo, zato je tudi pritožba toženke v stroškovnem delu neutemeljena. V zvezi s pritožbo tožnice pa sodišče druge stopnje ugotavlja, da je neutemeljen očitek o relativno bistveni kršitvi določbe tretjega odstavka 154. člena ZP, po kateri lahko sodišče odloči, da v primeru neuspeha zgolj s sorazmerno majhnim delom zahtevka ene od pravdnih strank (zaradi katerega niso nastali posebni stroški) celotne pravdne stroške naloži v plačilo nasprotni stranki. Ni namreč mogoče šteti, da tožnica ni uspela zgolj s sorazmerno majhnim delom zahtevka. Sodišče prve stopnje že njenemu modificiranemu tožbenemu zahtevku ni ugodilo v celoti, saj je pri zahtevani ugotovitvi neomejene služnosti ugotovilo, da v korist gospodujočih zemljišč obstoji služnost, ki je omejena s frekvenco voženj, točno določenimi vrstami vozil in namenom uporabe. Poleg tega je bila služnost ugotovljena na dveh od prvotno zatrjevanih štirih parcel, zahtevka pa tožnica ni (delno) umaknila, ker bi ga toženka izpolnila.12 Stroškovna odločitev sodišča prve stopnje, ki temelji na drugem odstavku 154. člena ZPP, je pravilna.

18. Glede na navedeno je torej sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo. Ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega dela sodbe tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbi obeh pravdnih strank zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

19. Pravdni stranki s pritožbama nista uspeli, obe pa sta vložili odgovor na pritožbo nasprotne stranke. V skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP zato nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Sodba VS RS II Ips 461/2005 z dne 4. 10. 2007, VSL sodba in sklep I Cp 408/2017 z dne 18. 7. 2017 in VSL sodba in sklep I Cp 2779/2015 z dne 23. 3. 2016. 2 VSL sodba in sklep I Cp 408/2017 z dne 5. 4. 2017 in VSL sodba in sklep I Cp 2779/2015 z dne 23. 3. 2016. 3 Do tega se je opredelilo Vrhovno sodišče RS v odločbi II Ips 461/2005 z dne 4. 10. 2007, in sicer je navedlo: ''Toženčevo zemljišče se je dejansko in pravno spremenilo iz kmetijskega zemljišča v stavbno, zaradi česar je služnost, ki jo je pričel izvajati toženec, nova služnost, ki nima povezave s prejšnjo izvajano služnostjo. Sprememba vsebine do tedaj izvrševane služnosti pomeni nastanek povsem nove služnosti.'' 4 Po oceni sodišča bi se 30 voženj letno po izgradnji stanovanjskega objekta izvršilo že v dobrem tednu ali dveh. 5 VSL sodba in sklep I Cp 2779/2015 z dne 23. 3. 2016. 6 Priča B. B. je izpovedal, da se po nepremičnini parcela 002/6 k. o. ... vozijo od leta 1995 ali pa 1996, priča C. C. pa, da so do leta 1995 vozili med šolo in D. (torej po zemljišču parcela 003/6 k. o. ...), po letu 1995 pa pred D. (po zemljišču parcela 002/6 k. o. ...). Smiselno enako je izpovedal tudi E. E., ki je kot čas začetka izključne uporabe vtoževane nepremičnine navajal letnici 1994, 1996. 7 Toženka govori o času, ko je tožnica hodila v osnovno šolo, glede na njeno izpoved, da se je, ko je bila še v osnovni šoli, občasno dostopalo tudi po parceli 003/6 k. o. ..., kasneje, ko je bila v srednji šoli, pa zgolj po trasi, ki jo zatrjuje v predmetnem postopku. Ob upoštevanju letnice rojstva tožnice (1981) ter povprečne starosti osebe ob zaključku osnovne šole (14 do 15 let) je njena izpoved v delu, ki se nanaša na začetek izključne uporabe nepremičnine parcela 002/6 k. o. ... skladna z ugotovljeno letnico 1995, pa tudi z izpovedmi prič. 8 Toženka, ki tožnici očita pomanjkljivo trditveno podlago sicer v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podala nobenih trditev o uporabi druge nepremičnine namesto sporne. 9 Enako je izpovedal tudi B. B. 10 Glede tega dela asfaltne ceste (v zavoju) pa je sodišče ugotovilo, da leži na sporni parceli. 11 Torej le v nadaljevanju pot poteka po celotnem obsegu (širini) parcele. 12 Glede na očitne zunanje znake, da gre za javno cesto, bi morala tožnica, v kolikor bi se želela sklicevati na to, da ni vedela, da gre za javno pot, pred vložitvijo tožbe to dejstvo skrbno preveriti.