Jedro

Inšpekcijski postopek je toženka začela po prejemu prijave javnega podjetja, da tožnik ni vključen v sistem ravnanja z odpadki, in sicer je bil postopek začet po uradni dolžnosti. Dejstva, ki jih je ugotovil prvostopenjski organ ne izhajajo iz uradnih evidenc. V predmetni zadevi tako niso bili podani pogoji za vodenje skrajšenega ugotovitvenega postopka. Izpodbijana odločba je nezakonita in jo je treba odpraviti ter zadevo vrniti v ponoven postopek.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, odločba Skupne občinske uprave Maribor, Medobčinska inšpekcija št. 06102-452/2020 z dne 30. 9. 2020 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 347,70 EUR, v 15 dneh od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Toženka je v izpodbijani odločbi tožniku naložila, da mora zaradi pravilnega ravnanja z odpadki v odrejenem roku prevzeti od pooblaščenega izvajalca javne službe ravnanja z odpadki na območju Občine Ruše, Javnega podjetja T., d. o. o., ustrezno vrsto in število posod za odpadke, katere določi izvajalec v skladu s tehnologijo odvažanja oziroma strukturo ali vrsto odpadkov za naslov ... Rok ureditve je določila v 15. dneh od vročitve odločbe in v kolikor zavezanec navedenega ne bo izvršil v roku, bo inšpektorat ukrepal v skladu s predpisi. Odločila je še, da pritožba ne zadrži izvršitve. O morebitnih stroških pa bo izdan poseben sklep.

2.Iz obrazložitve izhaja, da je inšpektorat 14. 9. 2020 prejel pisno prijavo pooblaščenega izvajalca javne službe Javnega podjetja T., d. o. o., da tožnik ni vključen v sistem ravnanja z odpadki, čeprav je bil o tem s strani izvajalca 21. 5. 2020 tudi pisno obveščen in tako tožnik ne ravna z odpadki na obvezen način, kot je določeno z Odlokom o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Ruše (v nadaljevanju Odlok). Navedeni Odlok namreč v 12. členu določa obvezno uporabo storitev. Navedeno je še, da je odločba izdana po skrajšanem ugotovitvenem postopku, saj se da ugotoviti stanje stvari na podlagi uradnih podatkov, ki jih je organ pridobil v postopku in ni bilo treba zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma koristi.

3.Na pritožbo tožnika je županja izdala odločbo, s katero je pritožbo zavrnila. Navedla je, da je v prvostopni odločbi navedena pisna pomota, in sicer da je postopek uveden na podlagi drugega odstavka 144. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) namesto 2. točke prvega odstavka 144. člena ZUP. Iz obrazložitve izhaja, da je inšpektor uporabil pravilno določbo, prav tako je bil uveden skrajšani ugotovitveni postopek, saj se da ugotoviti stanje stvari na podlagi uradnih podatkov, ki jih je organ pridobil v postopku in samo zato ni treba zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi. Navedeno predstavlja zakonsko besedilo 2. točke prvega odstavka 144. člena ZUP in v konkretnem primeru ni šlo za nujne ukrepe v javnem interesu in izpodbijana odločba zaradi očitne pomote ni nezakonita ali nepravilna. Tožniku tudi ni bila kršena pravica do izjave, saj se je dejansko stanje ugotovilo na podlagi uradnih podatkov s katerimi razpolaga organ in samo za to ni bilo potrebno posebej zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi. Opozarja, da je tožnik imel možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah v začetku upravnega postopka še pred izdajo izpodbijane odločbe, ko je bil pozvan s strani izvajalca. Skladno s 13. členom Odloka se uporabniki storitev javne službe, njihove pravice in obveznosti podrobneje opredeljuje v posebnem Odloku. V 14. členu pa je določeno, da inšpekcijski organ z odločbo določi vrsto in število posod, v kolikor se izvajalec in povzročitelj o tem ne moreta dogovoriti. Tako je zavrniti tožbeni ugovor, da ne obstaja materialna podlaga v zakonu zato, da mora tožnik v odrejenem roku od pooblaščenega izvajalca javne službe prevzeti ustrezno vrsto in število posod z odpadki.

4.V zvezi z navedbami, da je tožnik lastnik kmetije in da ne proizvajajo odpadkov oziroma jih sami reciklirajo, pa dodaja, da je uporaba storitev javne službe obvezna, kot določa 6. člen Odloka, saj morajo biti vsi lastniki uporabniki oziroma upravljavci stanovanjskih in poslovnih prostorov na območju Občine Ruše kot povzročitelji vključeni v sistem ravnanja z odpadki. Ob dejstvu, da je bilo po vpogledu v zemljiško knjigo ugotovljeno, da je na naslovu ..., tožnik lastnik nepremičnin do celote, je kot lastnik nepremičnin zavezan k spoštovanju določb obeh Odlokov, in sicer tudi Odloka o ravnanju z komunalnimi odpadki na območju Občine Ruše. Glede navedb, da na naslov prebivanja komunalni ali njim po naravi ali sestavi podobni odpadki iz proizvodnje, trgovine, storitvene ali druge dejavnosti, praviloma ne nastajajo, ker gre za kmetijo, pa odgovarja, da ta način obdelovanja in recikliranja odpadkov ni primeren v skladu s citiranimi Odloki. Opozarja, da je v skladu s 5. členom Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki obvezno ravnanje z odpadki iz vseh virov po sistemu ločenega zbiranja odpadkov. Kurjenje in sežiganje odpadkov pa je problematično. Sežiganje odpadkov ni v skladu z Uredbo o odpadkih, prav tako sežiganje oziroma kurjenje odpadkov prepoveduje Uredba o varstvu pred požarom naravnemu okolju, ki v tretjem odstavku 4. člena določa, da je prepovedano v naravnem okolju odstranjevati odpadke z uporabo ognja. V zvezi z navedbami o odvozu pa je poudariti, da je za odlaganje odpadkov na druga odlagališča potrebno predložiti potrdilo o plačilu stroškov za odvoz odpadkov, česar pa tožnik ne dokazuje.

5.Tožnik v tožbi opozarja, da je toženka zgrešila bistveno kršitev določb postopka, saj je odločbo izdala po skrajšanem ugotovitvenem postopku po drugem odstavku v zvezi s 4. točko prvega odstavka 144. člena ZUP, torej ker naj bi šlo za nujne ukrepe v javnem interesu, ki jih ni mogoče odlagati. Meni, da ne gre za obstoj nevarnosti za življenje in zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost ali za premoženje večje vrednosti, zato ne bi smela sprejeti odločbo po skrajšanem postopku. Opozarja na kršitev pravice do izjave iz 9. člena ZUP, prav tako opredeljuje, da pri številčni pomoti ne gre za procesno kršitev, ker se je ugotovilo stanje stvari na podlagi uradnih podatkov, ki jih je organ pridobil v postopku in samo za to ni bilo potrebno zaslišati stranke v zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi. Tožnik se s tem ne strinja. Poudarja, da pri njem ne nastajajo komunalni ali njim po naravi ali sestavi podobni odpadki iz proizvodnje trgovine, storitve ali druge dejavnosti, saj tožnik živi na kmetiji, ki je specifična celota, pri katerih odpadki praviloma ne nastajajo, pač pa se predelajo (reciklirajo) na kmetiji. Če se odpadki ne morejo reciklirati, pa jih tožnik sam odpelje na odlagališče odpadkov. Nasprotuje napačnim ugotovitvam, da tožnik ni podal nobenega dokaza, da je pri sežigu ravnal v skladu z Uredbo o odpadkih, papirja ne sežiga v naravnem okolju, temveč ga uporablja za namen, da v peči podkuri, saj se njegovo gospodinjstvo ogreva na drva. Prav tako pojasnjuje, da je odpadke odvažal na zbirni center Streliška, kjer ni potrebno na vhodu pokazati položnice, temveč je potrebno vsako odlaganje odpadkov posebej plačati. V zvezi s tem tožnik prilaga dva računa.

6.Toženka v odgovoru na tožbo vztraja, da je odločila po skrajšanem ugotovitvenem postopku zato, ker se je stanje stvari dalo ugotoviti na podlagi uradnih podatkov, ki jih je toženka pridobila v postopku in samo za to ni bilo potrebno zaslišanje tožnika za zavarovanje njegovih pravic ali pravnih koristi. Prav tako pojasnjuje, da je pomota pri navedbi zakonskih določb očitna. Nadalje ni bila kršena tožnikova pravica do izjave, saj se je imel tožnik možnost izjaviti o dejstvih in okoliščinah v začetku upravnega postopka še pred izdajo izpodbijane odločbe, ko je bil pozvan s strani izvajalca podjetja T. Navedeno pomeni, da bi lahko tožnik, če bi želel podati izjavo, to lahko storil. Nadalje izpostavlja, da morajo biti vsi lastniki, uporabniki oziroma upravljavci stanovanjskih in poslovnih prostorov na območju Občine Ruše vključeni v sistem ravnanja z odpadki, torej tudi tožnik kot lastnik nepremičnin. Prav tako ponavlja navedbe, da način ravnanja z odpadki pri tožniku ni primeren v skladu z Odloki in v nasprotju z Uredbo o odpadkih in Uredbo o varstvu pred požarom v naravnem okolju. Glede potrdil, da je tožnik vozil odpadke na zbirni center pa toženka meni, da je to tožbena novota, ki pa glede na 52. člen Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ni dopustna.

K I. točki izreka

7.Med strankama je sporna zakonitost izdane odločbe toženke, ki je tožniku naložila obvezen prevzem ustrezne vrste in števila posod za odpadke. Tožnik meni, da je odločba nezakonita, ker je izdana v skrajšanem ugotovitvenem postopku in da mu je bila kršena pravica do izjave, to pa pomeni, da dejansko stanje ni bilo ustrezno ugotovljeno. Predlaga, da sodišče samo odloči o zadevi oziroma podredno, da odločbo odpravi.

8.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je odločbo organ izdal po skrajšanem ugotovitvenem postopku, saj se da ugotoviti stanje stvari na podlagi uradnih podatkov, ki jih je organ pridobil v postopku in samo zato ni treba posebej zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi (2. točka prvega odstavka 144. člena ZUP).

9.Ugotoviti je, da so merodajna dejstva lahko le uradni podatki, ki jih vpogleda organ po 139. členu ZUP, največkrat v lastnih ali drugih uradnih evidencah, pri čemer stranka ali kdo tretji teh podatkov ne izpodbija, če ne gre že za poseben ugotovitveni postopek, saj je za te podatke bila izpodbojna domneva resničnosti, kjer pa v igro pride polna pravica stranke izjaviti se.

10.ZUP sicer predvideva, da organ lahko odloči v skrajšanem ugotovitvenem postopku, ki predstavlja izjemo od splošnega načela zaslišanja strank. To lahko stori tudi, kadar se da ugotoviti stanje zadeve na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ. Vendar pa zakon tudi v tem primeru določa še nadaljnji pogoj, če "samo za to ni treba posebej zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi" (2. točka prvega odstavka 144. člena ZUP). Za odločanje po skrajšanem ugotovitvenem postopku tako ni dovolj zgolj to, da je mogoče dejansko stanje in materialno resnico ugotoviti brez izvedbe posebnega ugotovitvenega postopka in v njem vključenega načela zaslišanja strank, pač pa mora biti tako dejanje nepotrebno tudi za uveljavitev ter za zavarovanje strankine pravice in pravne koristi. In prav slednji pogoj v predmetni zadevi ni bil izpolnjen.

11.V postopku izdaje izpodbijane odločbe je toženka odločala po ZUP, prav tako je vodila inšpekcijski postopek po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN). Postopek je začela po prejemu prijave Javnega podjetja T., d. o. o., da tožnik ni vključen v sistem ravnanja z odpadki, čeprav je bil o tem 21. 5. 2020 pisno obveščen, in sicer je bil postopek začet po uradni dolžnosti.

12.Že na podlagi navedenega je ugotoviti, da dejstev, ki jih je ugotovil prvostopenjski organ v konkretni zadevi, ne izhajajo iz uradnih evidenc. Prav tako se je postopek začel na podlagi prijave Javnega podjetja T., d. o. o., ki bi se jo lahko v konkretnem primeru opredelilo za stranko z nasprotnim interesom.

13.Na podlagi citiranih zahtev iz predhodne obrazložitve o tem, kdaj je dopustno voditi skrajšani ugotovitveni postopek, je očitno, da v predmetni zadevi niso podani pogoji za vodenje skrajšanega ugotovitvenega postopka. Skladno s 144. člen ZUP se v postopku izdaje odločbe vselej izvede poseben ugotovitveni postopek, razen v primeru 144. člena tega zakona, ki pa v konkretni zadevi po mnenju sodišča ni podan. Poseben ugotovitveni postopek se izvede z ugotovitvijo dejstev in okoliščin, ki so pomembna za razjasnitev zadeve ali zato, da se da strankam možnost, da uveljavljajo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. Stranka postopka ima pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka in za dosego namena, ki ga ima ta postopek, dajati potrebne podatke ter braniti svoje pravice in z zakonom zavarovane koristi (prvi odstavek 146. člena ZUP). Pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnost, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe (četrti odstavek 146. člena ZUP).

14.Dejstvo je, da upravni organ oziroma inšpektorat ni razpolagal s podatki iz uradnih evidenc in v nadaljevanju izvedel postopek, da bi ugotovil dejstva in okoliščine, ki so pomembne za razjasnitev zadeve. V konkretnem primeru bi tožniku moral dati možnost, da se izjasni s pridobljenimi podatki in se o njih izreče, da zavaruje svoje pravice in pravne koristi (prvi odstavek 145. člena ZUP). Ugotovitev inšpektorata, da obstaja pogoj za skrajšani ugotovitveni postopek po 144. členu ZUP, je neutemeljena.

15.Dodati je, da bi mogel organ pri odločanju upoštevati tudi 7. člen ZUP, kot temeljno načelo upravnega postopka, ki je načelo varstvo pravic strank in varstvo javnih koristi, kjer je izrecno določeno, da morajo organi pri postopanju in odločanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice in pri tem morajo skrbeti za to, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v nasprotju z javno koristjo. Iz 9. člena ZUP pa izhaja, da organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih strankam ne bi bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih določenih z zakonom. Poleg tega pa mora organ pred izdajo odločbe ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne in strankam omogočiti, da uveljavljajo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (prvi odstavek 138. člena ZUP). Dodati je še, da je konkretno v zadevi bilo kršeno načelo kontradiktornosti, da je potrebno dati stranki možnost, da se pred odločitvijo organa seznani z navedbami in dokaznimi predlogi ter pravnimi stališči nasprotne stranke, torej s stališči družbe T., d. o. o.. Toženka s svojimi ravnanji ni sledila določbam prvega odstavka 138. člena ter 1. in 2. točki prvega odstavka 144. ter 145. člena ZUP.

16.V konkretni zadevi ni mogoče uporabiti 144. člena ZUP o vodenju skrajšanega ugotovitvenega postopka, saj bi morala stranki biti dana možnost, da se izjavi o prijavi podjetja T., d. o. o. Dodati je še, da je dejansko stanje v nadaljevanju ugotavljal organ druge stopnje, ki prav tako ni omogočil tožniku, da se o dejstvih oz. ugotovitvah izjavi. Ker tožnik niti ni bil obveščen o poteku postopka niti mu ni bila dana možnost, da se o dejstvih oziroma prijavi izjavi, je prišlo do absolutno bistvene kršitve postopka po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Izpodbijana odločba je že iz tega razloga nezakonita in jo je treba odpraviti.

17.Tožnik je zahteval, da sodišče odloči v sporu polne jurisdikcije, se pravi da samo odloči o stvari, čemur pa sodišče ni sledilo, saj narava zadevi tega ne dopušča (z odločanjem o izpolnjevanju pogojev za izdajo akta bi sodišče neutemeljeno poseglo v avtonomijo občinske uprave kot izvršilne veje oblasti, posledično pa tudi niso izpolnjeni pogoji po prvem odstavku 65. člena ZUS-1).

18.Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov ugotovilo, da je treba tožbi ugoditi (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1), tožnik pa v tožbi ni predlagal izvedbe glavne obravnave, v upravnem sporu ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

K II. točki izreka

19.Povrnitev stroškov postopka v upravnem sporu je urejena v določbi 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbi ugodi, se tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve prisodi pavšalni znesek povračila stroškov, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (tretji odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnik pa je v postopku imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). To znese z zahtevanim 22 % DDV (v višini 62,70 EUR) skupaj 347,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena v zvezi s 378. členom Obligacijskega zakonika), plačana sodna taksa za postopek pa bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1. c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah; ZST-1).

-------------------------------

1MUV, št. 9/2008.

2P. Kovač v Komentarju Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), Založba Uradni list in Pravna fakulteta Univerza v Ljubljani, druga knjiga, Ljubljana 2020, stran 118.

Zveza

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 144, 144/1, 144/1-2, 146, 146/1

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.