Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če je investitor kljub odrejenemu ukrepu ustavitve del z deli nadaljeval, so dani pogoji za izdajo ukrepa po 3. odstavku 74. člena ZUN.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1090/96-7 z dne 12.11.1998.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke z dne 18.5.1996 s katero je ta zavrnila njeno pritožbo proti odločbi Uprave inšpekcijskih služb za G., Urbanističnega inšpektorata, z dne 27.9.1993. Z navedeno odločbo je prvostopni upravni organ odločil, da mora investitor N.H. v roku 30 dni po prejemu odločbe odstraniti stanovanjski objekt v velikosti 8.00 x 5,00 m, ki ga gradi na parc. št. 930/7 in 929 (del) k.o. Ž. na B. in vzpostaviti prejšnje stanje na lastne stroške (1. točka izreka) ter da pritožba zoper to odločbo ne zadrži izvršitve odločbe (2. točka izreka).
V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je tožena stranka izdala izpodbijano odločbo na podlagi 74. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, v nadaljevanju ZUN). Ta v 1. odstavku določa, da če se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali brez odločbe o dovolitvi priglašenih del na območju, kjer je sicer graditev dovoljena, organ urbanistične inšpekcije odredi, da se gradnja ustavi, dokler investitor ne pridobi lokacijskega dovoljenja oziroma odločbe o dovolitvi priglašenih del; investitor mora za lokacijsko dovoljenje zaprositi ali priglasiti graditev v enem mesecu po izdanem ukrepu iz 1. odstavka (2. odstavek); če investitor nadaljuje delo, kljub izdanemu ukrepu iz 1. odstavka ali če za urejanje prostora pristojni upravni organ lokacijsko dovoljenje oziroma odločbo o dovolitvi priglašenih del zavrne ali, če investitor v roku iz prejšnjega odstavka ne zaprosi za lokacijsko dovoljenje oziroma ne priglasi nameravane graditve, odredi organ urbanistične inšpekcije, da se objekt oziroma del objekta odstrani na investitorjeve stroške ter vzpostavi prejšnje stanje (3. odstavek). Tožnica je na prac. št. 930/7 in 929 (del) k.o. Ž. na B. gradila garažo in večnamenski prostor brez lokacijskega dovoljenja. Urbanistični inšpektor je z odločbo z dne 23.6.1987 odredil tožnici ustavitev gradnje objekta do pridobitve lokacijskega dovoljenja. Kljub temu je tožnica nadaljevala gradnjo in zgradila leseno ograjo na balkonu in fasado na objektu. Sodišče se strinja z ugotovitvijo izpodbijane odločbe, da je bila odločitev prvostopnega inšpekcijskega organa, ki je nato postopal na podlagi 3. odstavka 74. člena ZUN, glede na pravno in dejansko stanje zadeve, pravilna in na zakonu utemeljena. Tožnica je gradila objekt, kar predstavlja poseg v prostor, brez lokacijskega dovoljenja, ki bi ga glede na 50. člen ZUN morala imeti in je kljub naloženim ukrepom iz 1. in 2. odstavka 74. člena ZUN, nadaljevala gradnjo. Neutemeljen je tožničin ugovor, da je ob izdaji prvostopenjske odločbe že imela vloženo vlogo za izdajo lokacijskega dovoljenja ter da ji je bilo lokacijsko dovoljenje za sporni objekt izdano 13.1.1994. Gre za inšpekcijsko nadzorstvo. Pristojni inšpekcijski organ ugotavlja le, če ima investitor za poseg v prostor ustrezno dovoljenje. Dovoljenje bi si morala tožnica pridobiti že pred začetkom gradnje.
Tožnica vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov 72. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS). Navaja, da je dne 13.1.1994 pridobila lokacijsko dovoljenje za sporni objekt in da je le vprašanje časa, kdaj bo pridobila še gradbeno dovoljenje. Po izdaji prvostopne odločbe je naredila na objektu le še fasado, da ji ne bi propadel material in ograjo balkona. Nesmiselno bi bilo porušiti celoten objekt, kot to zahteva odločba urbanističnega inšpektorja, zlasti še, ker je že pridobila lokacijsko dovoljenje. Zaradi odstranitve objekta bi ji nastala tudi več milijonska škoda. Meni, da je izpodbijana sodba zato nepravilna in predlaga njeno razveljavitev.
Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno odločilo in za svojo odločitev navedlo pravilne razloge, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je prvostopni upravni organ pravilno uporabil določbo 3. odstavka 74. člena ZUN, ki se tudi po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 18/93) uporablja za inšpekcijske postopke za nedovoljene posege v prostor, pričete pred uveljavitvijo tega zakona. Po tej določbi organ urbanistične inšpekcije odredi odstranitev objekta med drugim tudi v primeru, če investitor nadaljuje delo kljub odrejenemu ukrepu ustavitve gradnje, dokler si investitor ne pridobi lokacijskega dovoljenja.
Na drugačno odločitev pritožbenega sodišča zato ne more vplivati pritožbeni ugovor tožnice, da je za sporni objekt že pridobila lokacijsko dovoljenje. Zakonitost in pravilnost odločitve tožene stranke se namreč presoja na podlagi ugotovljenega dejanskega in pravnega stanja v času izdaje odločbe upravnega organa prve stopnje. Takrat pa, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, tožnica ni imela ustreznega dovoljenja, ki bi ga glede na ZUN morala imeti in je nadaljevala z deli kljub inšpekcijskemu ukrepu ustavitve gradnje. Če odrejeni inšpekcijski ukrep ni bil izvršen in je tožnica medtem (še pred odločitvijo o njeni pritožbi v upravnem postopku), pridobila lokacijsko dovoljenje, bo to okoliščina, zaradi katere niti ne bo začeta izvršba na podlagi ukrepa, ki je bil sicer izvršljiv že na podlagi odločbe prve stopnje.
Po presoji pritožbenega sodišča so glede na ugotovljeno dejansko stanje in ob navedeni zakonski ureditvi, za odločitev pravno nepomembni razlogi, zaradi katerih je tožnica nadaljevala gradnjo. Zato jih pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati.
Ker glede na navedeno niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo na podlagi 73. člena ZUS, kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.