Jedro

Prijavljeni tridimenzionalni znak glušnika je po svojem vizualnem in pomenskem učinku jasna in nedvoumna oblika glušnika in zato presplošen, saj ne vsebuje nobenega dodatnega razlikovalnega elementa. Zato se z njegovo registracijo ne bi uresničil namen zakona. Za določeno prijavljeno blago iz razreda 12 in 37 pa je zavajajoč, saj proizvod, katerega vsebina je prijavljeni znak, kaže na popolnoma drugačno vrsto blaga in storitev, kot jih želi prijavitelj zaščititi.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahtevek tožnika za povrnitev stroškov postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je upravni organ zavrnil prijavo tridimenzionalne znamke št. ... z dne 9. 10. 2007 ter ugotovil, da posebni stroški niso nastali. V obrazložitvi je navedel, da je 9. 10. 2007 prejel zahtevo za registracijo znamke za tridimenzionalen znak ''izpušna cev'' za blago in storitve po Nicejski klasifikaciji, sprejeti z Nicejskim aranžmajem o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk, razvrščeno v razrede 12, 35, 37 in 40. Organ je ugotovil, da znamke za prijavljeni znak ne sme registrirati. Prijavljeni znak za zahtevane proizvode in storitve ne opravlja funkcije razlikovanja glede na točko b.) 43. člena Zakona o industrijski lastnini (v nadaljnjem besedilu ZIL-1). Sam videz znaka ni dovolj razlikovalen, saj ne vsebuje dovolj močnih distinktivnih elementov, ki bi v očeh potrošnika pripomogli k temu, da bi mogel razlikovati med istovrstnimi proizvodi, namreč različnimi dušilci zvoka za vozila različnih proizvajalcev. Prijavljeni znak predstavlja tridimenzionalna podoba dušilca zvoka za motorna vozila, šestkotnega profila, katerega cev je na koncu zožena. Gre za tip dušilca zvoka in ne za znamko, po kateri bi bil prepoznaven določen ponudnik tovrstnih proizvodov, saj gre za izdelek, ki ga je trgu mogoče kupiti tudi od drugih proizvajalcev. Razen podobe proizvoda ne vsebuje nobenega dodatnega razlikovalnega elementa. Prijavljeni znak tudi glede na točko c.) iste določbe označuje oziroma predstavlja zgolj vrsto blaga, namreč natančno to blago, kot je dušilec ali glušnik zvoka. Gre za običajen proizvod, ki ga potrošnik ne bi mogel identificirati na trgu blaga kot ponudbo specifičnega proizvajalca oziroma ne bi mogel razlikovati tega proizvoda od istovrstnih proizvodov drugih ponudnikov brez dodatnih razlikovalnih znakov in elementov, ki bi to omogočili. Znake, ki po videzu in vsebini za določene proizvode oziroma storitve niso razlikovalni, je izjemoma mogoče registrirati le v primeru, ko prijavitelj dokaže, da je znak pridobil razlikovalnost z dolgotrajno in intenzivno uporabo in je tako postal med potrošniki poznan in prepoznaven kot znak točno določenega proizvajalca oziroma ponudnika. Znak je opisovalen, zato ga glede na točki b.) in c.) 1. odstavka 43. člena zakona ni mogoče registrirati kot znamko za proizvode iz razreda 12, kot so izpušni lonci in cevi za motorna kolesa, izpuhi za motorna vozila, izpušni sistem za motorna vozila, izpušne cevi za motorna vozila, deli in oprema za motorna vozila, prav tako je zaradi opisovalnosti neprimeren za označevanje proizvodov, katerih sestavni del predstavlja (npr.: motorna vozila, avtomobili, športna vozila ali motorji). Znak je opisovalen in zato nerazlikovalen tudi za nekatere v prijavi zahtevane storitve v razredu 35, 37 in 40, saj gre za storitve, ki so očitno povezane z zadevnimi proizvodi. V razredu 35 gre za prodajo in komercializacijo blaga, kot so izpušne cevi, izpušni lonci, motorna kolesa ter poslovne in reklamne storitve, ki so lahko vezane na prav te proizvode. V razredu 37 prijavitelj navaja montažo, vzdrževanje in popravilo izpušnih loncev in cevi, izpuhov izpušnih sistemov, motornih vozil, itd., pri čemer prijavljeni znak oziroma sama tridimenzionalna podoba proizvoda prav tako pove zgolj to, kakšen je namen opravljanja storitve. Enako velja tudi za storitve v razredu 40, namreč obdelovanje kovin, kaljenje kovin, kovinsko livarstvo, magnetizacija, lotanje, varjenje spajkanje, tiskanje vzorcev, graviranje, valjanje, struženje, brušenje, niklanje, lasersko graviranje (vse to so postopki obdelave materialov, ki so potrebni pri izdelavi v znaku predstavljenega proizvoda), izdelava izpušnih loncev in cevi za motorna kolesa, izdelava izpuhov, izpušnih sistemov, izpušnih cevi. Tudi glede na točko h.) iste določbe znaka ni mogoče registrirati za v seznamu zahtevane proizvode, ki ne ustrezajo podatku, ki ga o proizvodih daje ali nakazuje znak (npr.: invalidski vozički ali storitve instalacije in popravljanja klimatskih naprav, ipd.). Prijavljeni znak vsebuje podatek, namreč sliko oziroma prikaz proizvoda, ki potrošniku pove, za kakšne vrste proizvod oziroma storitve, povezane z njim, gre. Proizvod, ki je označen z določenim znakom, mora ustrezati informaciji, ki jo daje znak (kadar le-ta tako informacijo vsebuje), saj je v nasprotnem primeru potrošnik zaveden glede vrste oziroma narave blaga, enako pa velja tudi za storitve. Z znakom, ki prikazuje izpušno cev z dušilnikom zvoka, prijavitelj ne more označevati blaga ali storitev, ki ne ustrezajo vsebini znaka, saj bi to potrošnika zavedlo v zmoto. Na poziv organa, v katerem je slednji navedel razloge, zakaj znaka ne more registrirati, se je odzval prijavitelj, ki se z razlogi ni strinjal, kar je tudi podrobneje obrazložil. V zvezi z ugovori prijavitelja je organ še dodal, da bo potrošnik znak dojel kot podobo proizvoda in ne kot znamko, po kateri se ta proizvod loči do drugih istovrstnih ali podobnih proizvodov drugih proizvajalcev. Isti proizvajalec lahko proizvaja tudi več vrst, različic ali oblik izdelka z enako ali podobno namembnostjo, zato tudi ni izključeno, da en proizvajalec proizvaja izpušne cevi, ki se oblikovno in tehnično med seboj razlikujejo. Sam prijavitelj posredno tudi navaja, da ni edini proizvajalec oblikovno zelo podobnih proizvodov, kar pomeni, da je skoraj nemogoče, da bi potrošnik na osnovi videza takega proizvoda lahko z gotovostjo določil izvor le-ta, kar pa je osnovni pogoj, da bi nek izdelek kot tak lahko funkcioniral kot znamka. Že registriran podoben model za postopek registracije oziroma postopek preverjanja absolutnih pogojev za registracijo ni relevanten. Navedeni mogel oziroma enostaven prerez nejasno definiranih kotov po svojem videzu nima kaj dosti skupnega s prijavljeno znamko ''izpušno cevjo'', če ju primerjamo kot celoti. Iz baze organa pa je tudi razvidno, da obstaja tudi starejši registriran model ''izpušna cev'' drugega imetnika, ki je zelo podobnega videza kot prijavljeni proizvod oziroma 3D znamka prijavitelja. V zvezi z navedbo, da prijavitelj podobno blago prodaja že od leta 2000, kar ilustrira s slikovnimi prikazi iz kataloga 2000 ter revije Moto puls letnik 2003 in 2004, pa je organ navedel, da gre za podobne in ne enake izdelke, uporabo neke znamke na trgu pa lahko dokazujemo le v primeru identičnih znamk oziroma znakov. Poleg tega pa je proizvod na prikazu iz kataloga predvsem prepoznaven po znaku oziroma znamki ''WINGS'', ki označuje izdelek. Tudi izdelek iz revije Moto puls se po videzu močno razlikuje od prijavljenega znaka. Prijavitelj s predloženimi dokazi ni dokazal dolgoletne uporabe prijavljene znamke, saj ne gre za identične znake, s predloženimi primeri pa tudi ni dokazal intenzivne prisotnosti in uporabe znamke na trgu, niti njene prepoznavnosti med relevantnimi potrošniki. Znak, na katerega se je skliceval prijavitelj, ki naj bi bil registriran pri evropskem uradu OHIM, pa je v postopku preverjanja absolutnih pogojev in ni registriran.

Tožnik je vložil tožbo iz razlogov napačne uporabe materialnih določb, bistvene kršitve določb postopka ter zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. V tožbi je navedel, da bi morala toženka upoštevati sodbo Ustavnega sodišča, opr. št. Up 1201/2005, v kateri je sodišče med drugim odločilo, da mora toženka upoštevati odločbe evropskih organov. Toženka je očitno spregledala odločitev UUNT v zadevi ... z dne 14. 2. 2007, v kateri je UUNT ugotovil, da je oblika srca v zamrznjeni obliki za zamrznjeno zelenjavo sposobna registracije kot znamka, pri čemer je kot bistven kriterij določil ''ne-običajnost oblike''. Nič ni običajnega pri glušniku, ki obsega šestrobi presek. Glušniki so običajno oblike, ki je rezultat tehničnih lastnosti in so v preseku zato bodisi okrogli ali ovalni. Glušniki ostrih robov imajo tehnične pomanjkljivosti. Tam je povečana obremenitev zaradi raztezanja materiala vsled toplotnih obremenitev, prav tako lahko prihaja do korozije, ostri robovi so nezaželeni zaradi varnostnih razlogov. To pomeni, da so ostrorobi glušniki za vozila nenavadni in praviloma neuporabljeni, nesimetrični pa še zlasti neugodni in nenavadni, zato ne gre za običajno obliko. Poleg tega je toženka spregledala sodbo sodišča ES, št. C-218/01 z dne 14. 2. 2004, kjer je sodišče med drugim zapisalo, da je vprašanje, ali bo povprečni potrošnik prepoznal identiteto. Odgovor na to je pritrdilen, saj so robovi za potrošnika takoj prepoznavni, ker človeško oko takoj loči med gladkimi in ostrimi robovi. Tožnik je toženko tudi opozoril, da je prav pri toženki in pri Uradu za usklajevanje notranjega trga registriral dva modela, in sicer slovenski model pod št. ... in evropski model pod št. ... z naslednjimi značilnostmi, ki ju slikovno prikaže. Oba modela sta po obliki identična in sta hkrati identična šestkotnemu profilu, ki ga zdaj želi prijavitelj zaščititi kot znamko. Nihče ne bo mogel prodajati enakega izdelka, ne da bi kršil modela tožnika. Zato ne drži navedba toženke, da gre za izdelek, ki ga je na trgu mogoče kupiti tudi od drugih proizvajalcev. Tak izdelek bi namreč kršil pravice tožnika, toženka pa se ne bi smela sklicevati na morebitno protipravno uporabo s strani tretjih. Poleg tega ni jasno, od kod je toženki znano, da naj bi kupec kupil tovrstno blago na tržišču. Tožnik pa še od leta 2000 prodaja blago, ki je na vso moč podobno prijavljeni znamki in je leta 2000 svoj glušnik prikazal v katalogu s tam podanim videzom. Svoj dušilnik iz leta 2000 je tudi prikazal v reviji Moto Puls, izpuh je lepo viden, poleg tega pa je ta izpuh v tej reviji tudi oglaševal v letu 2003 in v letu 2004. Tako je prisotna dolgoletna uporaba, ki omogoča izjeme po določbi 42. člena ZIL-1. Ne držijo tudi trditve toženke, da naj bi šlo pri teh glušnikih za oblike, ki so različne od oblik prijavljene znamke, kar je tudi vprašanje spora zoper prijavitelja A.A., ki se vodi pri Okrožnem sodišču v B., opr. .... Če sodišče meni, da je potrebno, naj zaradi razjasnitve ta postopek prekine do pravnomočne odločitve v tej zadevi. Ne bo pa tudi mogoče zamenjati to izpušno cev z drugimi, saj so razlike vidne že na prvi pogled. Res je izpušna cev sama po sebi blago, vendar pa je zaradi posebne oblike tudi znamka. Pred letom 2000 ni bilo izpušnih cevi take oblike. Povprečni potrošnik, ki je imetnik motocikla, pa je na obliko pozoren, tako, da toženka nima prav. Predlagal je, da sodišče tožbi ugodi, odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne v ponoven postopek toženki, toženka pa mu je dolžna povrniti stroške postopka s p. p., ter k temu pripadajoči DDV in, da prekine postopek tega upravnega spora do pravnomočne odločitve v zadevi, opr. št. ....

Toženka je v odgovoru na tožbo povzela potek dosedanjega postopka in dodatno še navedla, da pri svojem odločanju vedno upošteva načelne smernice, ki jih nakazujejo odločitve evropskih organov, vendar pa je v konkretnih primerih nemogoče slepo slediti predhodnih odločitvam, saj gre ponavadi za podobne ali na videz podobne primere, ki pa imajo svojo specifiko. Nadalje je navedla, da ne trdi, da gre za povsem navadno obliko izpušne cevi, temveč za obliko proizvoda, ki po svojem videzu ne odstopa od izdelkov, ki jih je mogoče najti na trgu, v zadostni meri, da bi potrošnik lahko na osnovi tega videza prepoznal izvor blaga ali storitev, kar je bistvena funkcija znamke. Že registriran model pa za postopek registracije znamke ni pomemben. V prid prisotnosti podobnih izdelkov drugih proizvajalcev na trgu pa govori vpogled na internetne strani, kot na to posredno nakazujejo tudi registrirani modeli za podoben izdelek drugih imetnikov. Predlagala je zavrnitev tožbe.

Tožnik je v pripravljalni vlogi še navedel, da je zaradi predvidevanja, da bo toženka ravnala podobno, prijavil svoj model pri ameriškem patentnem uradu kot ''design'' patent (United States Patent and Trademark Office), ki v zadevah modelov izvaja vsebinski preizkus (in je eden od Uradov, ki jim slovenski Urad priznava poseben status ter na osnovi njihovega mnenja izdaja ugotovitvene odločbe po določbi 91. člena ZIL-1). USPTO je priznal kot patent in tudi objavil dne 26. 5. 2009 kot registrirani patent (ne kot patentno prijavo) tam prikazani videz glušnika (slikovno prikazana dva od številnih prikazov). Pri tem je USPTO kot prejšnje stanje (stanje tehnike) citiral naslednje reference (tudi slovenske modele g. A.A., ki jih je imel v mislih organ, ko je izdal zavrnilno odločbo) References Cited U. S. PATENT DOCUMENTS 7,464,787 B2* Davis, Jr......181/227, FOREIGN PATENT DOCUMENTS SI 200550034 2/2006....12/16, SI 200550083 6/2006...12/16, OTHER PUBLICATIONS Motopuls, magazine (Slovenia), No. 44, 5./6. 2003, p. 127, Motopuls, magazine (Slovenia), No. 44, 5./6. 2003, p. 11. Ker je bil patent podeljen šele po vložitvi tožbe, tožnik ni prekludiran zoper vložitev tega dokaznega predloga. To dokazuje, da je v trenutku prijave model izpolnjeval vse pogoje za podelitve patenta, torej, da je bil nov, da je bil industrijsko uporabljiv in da je imel ustrezno izumiteljsko višino. S preizkusom je ameriški urad tožniku priznal monopol na obliko, kot jo hoče uveljavljati s prijavljeno znamko v Sloveniji. Res je toženka povsem samostojna, res je, da odločitve ameriških uradov v Sloveniji nimajo učinkov, hkrati pa je res, da je ameriški urad opravil popoln preizkus, da gre za eno najstarejših tovrstnih organizacij, da gre za vladno organizacijo, ki je nepristranska in da imajo posledice odločitve USPTO zelo pomembne finančne posledice. Glede na to se tožniku zdi nepotrebno nadaljnje prerekanje o vprašanju razlikovalnosti glušnika, saj je le-ta s pričujočo patentno listino več kot dokazana.

K 1. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

Sodišče po pregledu izpodbijane odločbe in upravnih spisov ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, za svojo odločitev pa je organ navedel tudi utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (določba 2. odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljnjem besedilu: ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06, 119/08 – odl. US, 107/09 – odl. US), glede tožbenih navedb pa še dodaja: Odločitev upravnega organa, da prijavljenega tridimenzionalnega znaka ''glušnika'' ne zavaruje kot znamke, temelji na zavrnilnih razlogih iz točk b)., c.) in h.) 1. odstavka 43. člena ZIL-1 (Uradni list RS, št. 45/01 s spremembami in dopolnitvami). Glede na točko b.) se kot znamka ne more zavarovati znak, ki je brez slehernega razlikovalnega učinka, po točki c.) se kot znamka ne sme zavarovati znak, ki lahko v gospodarskem prometu označuje izključno vrsto, kakovost, količino, namen, vrednost, geografski izvor ali čas proizvodnje blaga ali opravljanja storitev ali druge značilnosti blaga ali storitev, po točki h.) pa znak, ki zavaja javnost, zlasti glede narave, kakovosti ali geografskega izvora blaga ali storitev.

Prvo navedena absolutna zavrnila razloga za registracijo, nerazlikovalnost in opisnost, pomenita, da je kot znamko mogoče zavarovati le znak, ki izpolnjuje temeljno funkcijo znamke, to je razlikovanje blaga ali storitev enega gospodarskega subjekta od drugega in mora zato tudi presegati opis blaga ali storitev. Ocena, ali znak omogoča razlikovalnost in ali presega opisnost, je mogoča po celoviti presoji znaka, torej vtisu, ki ga znak naredi, upoštevaje naravo blaga oziroma storitev, stopnjo pazljivosti povprečnega potrošnika tega blaga oziroma storitev in druge okoliščine. Tretje navedeni zavrnilni razlog pa pomeni, da se zaradi interesa javnosti kot znamke ne morejo registrirati zavajajoči znaki, torej znaki, ki vsebujejo neke vrste predstavo ali namigovanje, ki sta netočna.

Tudi po presoji sodišča prijavljeni tridimenzionalni znak ''glušnika'' za blago in storitve iz razredov 12, 35, 37 in 40 ni primeren za razlikovanje istovrstnega ali podobnega blaga ali storitev v gospodarskem prometu, saj kot tak označuje vrsto blaga – glušnik oziroma tip dušilca zvoka za motorna vozila (razred 12: izpušni lonci in cevi za motorna vozila, izpuhi za motorna vozila, izpušni sistem za motorna vozila, deli in oprema za motorna vozila, itd.) oziroma kaže na namen proizvodnje blaga oziroma opravljanja storitev (razred 35: prodaja izpušnih loncev in cevi za motorna kolesa, prodaja izpušnih cevi, prodaja izpuhov, komercializacija blaga, prikazi/demonstracije/ izdelkov, distribucija vzorcev, itd., razred 37: montaža, vzdrževanje in popravilo izpušnih loncev in cevi za motorna kolesa, montaža, vzdrževanje in popravilo izpuhov, izpušnih sistemov, izpušnih cevi, itd., razred 40: obdelovanje kovin, kaljenje kovin, kovinsko livarstvo, magnetizacija, lotanje, itd.). Prijavljeni znak je torej po svojem vizualnem in pomenskem učinku jasna in nedvoumna oblika glušnika in zato presplošen, saj ne vsebuje nobenega dodatnega razlikovalnega elementa, ki so obliki eksterni, kot so npr.: barve kombinacije, logo ali besedni elementi, in glede na prijavljeno blago in storitve opisovalen, saj neposredno kaže na prijavljeni proizvod oziroma storitve, zaradi česar se z njegovo registracijo ne bi uresničil namen zakona, da se z blagovno znamko loči blago enega proizvajalca od drugega. Za določeno blago iz razreda 12 in 37 (invalidski vozički, instalacije in popravljanje klimatskih naprav, itd.) pa je tudi po oceni sodišča prijavljeni znak zavajajoč, saj proizvod, katerega vsebuje prijavljeni znak, kaže na popolnoma drugačno vrsto blaga ali storitev, kot (zadnje navedeno) blago oziroma storitve, ki jih želi prijavitelj zaščititi. Tožnik sicer ugovarja, da je prijavljeni znak neobičajne oblike za glušnik (ki ga je sicer tudi že registriral kot model) ter zato unikaten, kar dokazuje tudi z naknadno (tekom trajanja tega upravnega spora) pridobljenim patentom pri ameriškem patentnem uradu, o tem, da je mogoče zaradi neobičajnosti oblike določen znak registrirati kot znamko pa je bilo odločeno tudi s sodbo UUNT v zadevi, št. ... z dne 14. 2. 2007, čemur bi organ moral slediti (tako tudi Ustavno sodišče v odločbi, št. Up-1201/05 z dne 26. 6. 2007), poleg upoštevanja pozornosti povprečnega potrošnika tega izdelka. Tudi po presoji sodišča zadevna oblika proizvoda ni taka, da bi se z njo lahko razlikovalo blago in storitve tožnika od blaga drugih podjetij, saj obstaja na trgu več proizvodov - glušnikov (ne samo tožnika kot proizvajalca, temveč tudi drugih proizvajalcev) z oblikovno zelo podobnimi proizvodi (kar je navedel tudi organ in ne, da je na trgu več enakih izdelkov različnih proizvajalcev, s čimer bi se zato kršilo pravice tožnika kot imetnika modela), od katerih proizvod tožnika zelo ne odstopa, zaradi česar bi bila prepoznava izvora blaga s strani povprečnega potrošnika (ki je v tem primeru sicer imetnik motocikla in kot tak na obliko glušnika verjetno zelo pozoren), kar je bistvena funkcija znamke, praktično nemogoča. Sodišče se s tožnikom sicer strinja (temu pa pritrjuje tudi toženka v odgovoru na tožbo), da mora organ pri svojih odločitvah upoštevati sodno prakso Sodišča ES in OHIM, vendar pa to le v takih primerih, ki bi bili podobni oziroma bistveno enaki z obravnavanim primerom pri organu. Primer UUNT, št. ... z dne 14. 2. 2007, z registracijo srca v zamrznjeni obliki za zamrznjeno zelenjavo pa z v tem upravnem sporu obravnavanim primerom nedvomno ni enak oziroma ne toliko podoben, da bi morala toženka s svojo odločitvijo slediti odločitvi v citiranem primeru. Na drugačno odločitev v zadevi tudi ne more vplivati podeljen patent, ne glede na to, da gre za izum, ki je nov in dosedaj še ne obsežen s stanjem tehnike, saj to še ne pomeni, da je s tem prijavljeni znak (kot oblika proizvoda oziroma izum sedaj s podeljenim patentnim varstvom), pridobil razlikovalni učinek glede na prijavljeno blago in storitve. Tožnik pa tudi ni izkazal dolgoletne uporabe znaka in s tem pridobitve razlikovalnega učinka tega znaka, saj ne gre za isti proizvod, poleg tega pa prikazani proizvod vsebuje napis ''WINGS'', torej dodatni razlikovalni element, slednjih pa – kot že navedeno – prijavljeni znak ne vsebuje. Za preizkus pravilnosti odločitve organa pa tudi ni pomembna odločitev v pravdni zadevi, opr. št. ..., saj gre za preizkus registrabilnosti znamke, ki pa je prijavljeni znak ni opravil. Ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in da je odločba organa pravilna in zakonita, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1. K 2. točki izreka: Stroškovni zahtevek tožnika je sodišče zavrnilo na podlagi 4. odstavka 25. člena ZUS - 1.