Jedro

Sodišče prve stopnje je materialnopravno zmotno zavrnilo (predhodni) tožbeni zahtevek na vračilo nepremičnin v naravi, s sklicevanjem na ekonomsko nesmiselnost takšne vrnitve. Plačilo denarnega nadomestila pride v poštev šele podredno v primeru, če vrnitev v naravi ni mogoča, kot jasno izhaja iz določbe drugega odstavka 278. člena ZFPPIPP. Zgolj dejstvo, da so predmetne nepremičnine obremenjene s stvarnimi pravicami tretjih oseb, ki pa ne predstavljajo pravnih ovir za ponovno vknjižbo lastninske pravice na nepremičninah nazaj na stečajnega dolžnika, še ne pomeni, da predmetnih nepremičnin ni mogoče vrniti v naravi. Nemožnost vrnitve bi obstajala v primeru, če predmet pogodbe v naravi več ne bi obstajal, ali ne bi bil v lasti tožencev (ker bi bil npr. odsvojen odplačno tretjemu dobrovernemu pridobitelju). Pri tem pa niti toženca v postopku nista zatrjevala, da predmetnih nepremičnin ni mogoče vrniti v naravi.

Izrek

I. Pritožbi stranskega intervenienta se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da njen izrek v obsodilnem delu sedaj glasi: - „1. Razveljavi se Prodajna pogodba št. SV 323/2009 z dne 30. 3. 2009, s katero je stečajni dolžnik K.i.K. d.n.o. - v stečaju svoje do 1/1 lastne nepremičnine parc. št. 189/2, k.o. M., parc. št. 543/3, k.o. G., parc. št. 543/1, k.o. G., parc. št. 320/1, k.o. G., parc. št. 322, k.o. G., parc. št. 323/1, k.o. G., parc. št. 683/3, k.o. M., parc. št. 285/0, k.o. G., parc. št. 225/0, k.o. M., parc. št. 226/0, k.o. M., parc. št. 69/6, k.o. M., parc. št. 195/2, k.o. S., parc. št. 199/2, k.o. S., parc. št. 1803, k.o. M., parc. št. 292/10, k.o. S., parc. št. 292/9, k.o. S., parc. št. 762/1, k.o. S. prodal M.V. s.p., P., L.. Razveljavi se Dodatek št. 1 (ena) k Pogodbi o prenosu podjetja na prevzemno kapitalsko družbo, opr. št. SV 2018/2010 z dne 4. 11. 2010, s katerim se je na družbo B.V. d.o.o. prenesla lastninska pravica na vseh zgoraj naštetih nepremičninah.

- 2. Zaradi vzpostavitve stanja zemljiškoknjižnih vpisov, kot je bilo pred vknjižbo lastninske pravice, dovoljene na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, vsebovanega v Prodajni pogodbi št. SV 323/2009 z dne 30. 3. 2009 in vknjižbo lastninske pravice, dovoljene na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, vsebovanega v Dodatku številka 1 (ena) k Pogodbi o prenosu podjetja na prevzemno kapitalsko družbo, opr. št. SV 2018/2010 z dne 4. 11. 2010, se pri nepremičnini parc. št. 189/2, k.o. M., parc. št. 543/3, k.o. G., parc. št. 543/1, k.o. G., parc. št. 320/1, k.o. G., parc. št. 322, k.o. G., parc. št. 323/1, k.o. G., parc. št. 683/3, k.o. M., parc. št. 285/0, k.o. G., parc. št. 225/0, k.o. M., parc. št. 226/0, k.o. M., parc. št. 69/6, k.o. M., parc. št. 195/2, k.o. S., parc. št. 199/2, k.o. S., parc. št. 1803, k.o. M., parc. št. 292/10, k.o. S., parc. št. 292/9, k.o. S., parc. št. 762/1, k.o. S. dovoli ponovna vknjižba lastninske pravice v korist stečajnega dolžnika K.i.K. d.n.o. - v stečaju do 1/1. - 3. Toženi stranki sta dolžni solidarno v 15 dneh izprazniti vse stavbe na nepremičninah pod tč. 1 tega zahtevka in jih proste oseb in stvari izročiti družbi K.I. d.n.o. - v stečaju.

- 4. Razveljavi se Darilna pogodba št. SV 324/2009 z dne 30. 3. 2009, s katero je K.K. svoje do 1/1 lastne nepremičnine parc. št. 251/2, k.o. B., parc. št. 252/0, k.o. B. podaril tožencu M.V. in Darilna pogodba št. SV 373/2009 z dne 14. 4. 2009, s katero je K.K. svoje do 1/1 lastne nepremičnine parc. št. 537/2, k.o. G. in parc. št. 537/1, k.o. G. podaril tožencu M.V..

- 5. Zaradi vzpostavitve stanja zemljiškoknjižnih vpisov, kot je bilo pred vknjižbo lastninske pravice, dovoljene na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, vsebovanega v Darilni pogodbi št. SV 324/2009 z dne 30. 3. 2009, se pri nepremičnini parc. št. 251/2, k.o. B. in parc. št. 252/0, k.o. B. dovoli ponovna vknjižba lastninske pravice v korist K.K., Z.V., R.o.D., do 1/1. - 6. Zaradi vzpostavitve stanja zemljiškoknjižnih vpisov, kot je bilo pred vknjižbo lastninske pravice, dovoljene na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, vsebovanega v Darilni pogodbi št. SV 373/2009 z dne 14. 4. 2009, se pri nepremičnini parc. št. 537/2, k.o. G. in parc. št. 537/1, k.o. G. dovoli ponovna vknjižba lastninske pravice v korist K.K., Z.V., R.o.D., do 1/1. - 7. Tožena stranka M.V. je dolžan v 15 dneh nepremičnine, navedene pod tč. 4 tega zahtevka, proste oseb in stvari izročiti družbi K.i.K. d.n.o. v stečaju.

- 8. Toženi stranki sta solidarno dolžni tožečima strankama povrniti za 23.708,26 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni brezobrestno, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.“

II. Pritožba prve in druge tožene stranke se zavrne.

III. Pravdne stranke same krijejo vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo odločilo, da se razveljavi Prodajna pogodba št. SV 323/2009 z dne 30. 3. 2009, s katero je stečajni dolžnik K.i.K. d.n.o. - v stečaju svoje do celote 1/1 lastne nepremičnine z v izreku navedenimi parc. št. in k.o. ter ID znaki prodal M.V. s.p. (točka I/1 izreka). Nadalje je ugotovilo obstoj terjatve družbe K.i.K. d.n.o. - v stečaju (v nadaljevanju tudi: stečajni dolžnik) do toženih strank (v nadaljevanju: prva toženka in drugi toženec oz. toženca) v višini 2,629.207,23 EUR na dan 20. 8. 2013, kar sta toženca dolžna plačati stečajnemu dolžniku solidarno. Od tega je prva toženka dolžna navedeni znesek plačati pod pogoji in v skladu z roki nad njo sklenjene prisilne poravnave, drugi toženec pa je dolžan samostojno plačati razliko med solidarno obveznostjo tožencev in vtoževano terjatvijo v višini 1,992.764,62 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe do plačila (točka I/2 izreka). Prav tako je razveljavilo Darilni pogodbi št. SV 324/2009 z dne 30. 3. 2009 in SV 373/2009 z dne 14. 4. 2009, s katerima je K.K. svoje do celote lastne nepremičnine, naštete v izreku sodbe, podaril drugemu tožencu (točka I/3 izreka). Pod točkama I/4 in I/5 izreka je sodišče prve stopnje razsodilo, da se zaradi vzpostavitve stanja zemljiškoknjižnih vpisov, kot je bilo pred vknjižbo lastninske pravice na podlagi zemljiškoknjižnih dovolil, vsebovanih v citiranih darilnih pogodbah, pri navedenih nepremičninah dovoli ponovna vknjižba lastninske pravice v korist K.K.. Drugemu tožencu je nadalje naložilo, da je dolžan naštete nepremičnine proste oseb in stvari izročiti stečajnemu dolžniku (točka I/6 izreka). Tožencema je še naložilo, da sta solidarno dolžna povrniti tožečima stranka (v nadaljevanju: prva in druga tožnica oz. tožnici) pravdne stroške v znesku 23.708,26 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (točki I/7 in VII izreka). V ostalem je postavljene tožbene zahtevke zavrnilo, kot to izhaja iz točk II, III, IV, V in VI izreka.

2. Zoper navedeno sodbo se pravočasno pritožujeta toženca (skupaj) in stranski intervenient. 3. Toženca izpodbijata ugodilni oz. obsodilni del sodbe iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Primarno izpostavljata, da je bila glavna obravnava v predmetni zadevi zaključena dne 28. 11. 2014 in da sodišče prve stopnje kasnejše modifikacije tožbenega zahtevka v vlogi tožnic z dne 15. 12. 2014 ne bi smelo upoštevati, saj jima ni bil dan dodaten rok, da bi smela prilagoditi zahtevke nastali situaciji (potrjeni prisilni poravnavi nad prvo toženko) tudi po zaključku glavne obravnave. S tem ko je sodišče prve stopnje upoštevalo prepozno modifikacijo tožbenega zahtevka, je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka iz 6. točke drugega odstavka 339. člena, saj je svojo odločbo oprlo na nedovoljena razpolaganja strank. Nadalje izpodbijata še dajatveni del sodbe, v katerem jima je naloženo plačilo zneska 2,629.207,23 EUR. Menita, da ta odločitev ni ustrezno obrazložena in da sicer temelji na zmotni ugotovitvi dejanskega stanja. Sodišče prve stopnje je namreč spregledalo, da je bilo nepremično premoženje v času sklepanja izpodbijane prodajne pogodbe obremenjeno s hipotekarnim kreditom v korist P. d.d. in da sta toženca poravnala kredit do P. d.d. v višini 1,190.000,00 EUR. Vrednost premoženja stečajnega dolžnika je tako narasla za znesek 1,190.000,00 EUR, zaradi česar bi moralo sodišče prve stopnje od tržne vrednosti nepremičnin odšteti ta plačani znesek in šele na tak način ugotoviti pravilno višino dajatvenega zahtevka tožnic. Višina prisojenega zneska je tako določena v nasprotju z listinsko dokumentacijo in izvedenskimi mnenji ter je v tem delu sodba obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Po navedenem pritožbenemu sodišču predlagata da pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. Podrejeno se zavzemata za njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglašata pritožbene stroške.

4. Stranski intervenient s pritožbo iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava izpodbija sodbo v delu, v katerem je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek tožnic na vzpostavitev stanja zemljiškoknjižnih vpisov, kot je bilo pred vknjižbo lastninske pravice, torej s ponovnim vpisom lastninske pravice na prodajalca - družbo K.i.K. d.n.o. - v stečaju. Kot zmotnim nasprotuje razlogom izpodbijane sodbe, da vračilo predmetnih nepremičnin v stečajno maso ne bi imelo smisla zaradi njihovih obremenitev s hipotekami in zemljiškim dolgom. Meni, da obremenitve ne predstavljajo pravnih ovir za vrnitev nepremičnin v naravi oz. da takšna vrnitev ne bi nasprotovala veljavnim predpisom. Ekonomska smiselnost vrnitve nepremičnin pa je v domeni in v interesu strank, v katerega pa sodišče nima pristojnosti posegati. Tudi sicer je zaključek sodišča prve stopnje vprašljiv oz. zmoten, saj tožnici nimata nobenega zagotovila, da bo izterjava denarnega zneska od tožencev sploh mogoča in uspešna. K navedenemu še dodaja, da bo z vrnitvijo nepremičnin v stečajno maso podana tudi pravna podlaga za izpodbijanje hipotek oz. prerekanje ločitvenih pravic, ki so bile na nepremičnino vpisane naknadno, če jih bodo hipotekarni upniki prijavili. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo ustrezno spremeni oz. podrejeno, jo v izpodbijanem delu razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

5. Tožnici sta odgovorili na obe pritožbi.

6. V odgovoru na pritožbo tožencev njune pritožbene navedbe prerekata kot neutemeljene. Zavzemata se za zavrnitev pritožbe in zahtevata povračilo stroškov pritožbenega postopka.

7. V odgovoru na pritožbo stranskega intervenienta v celoti soglašata s pritožbenimi navedbami in razlogi slednjega. Pritožbenemu sodišču predlagata, da njegovi pritožbi v celoti ugodi in priglašata stroške tudi tega odgovora na pritožbo.

8. Pritožba stranskega intervenienta je utemeljena, pritožba tožencev pa ni utemeljena.

9. Po preizkusu sodbe v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) pritožbeno sodišče zaključuje, da je sodišče prve stopnje materialnopravno zmotno ugodilo (šele) četrtemu (podredno) postavljenemu zahtevku, čeprav so bili izpolnjeni pogoji za ugoditev drugemu postavljenemu zahtevku, kar je terjalo spremembo izpodbijane sodbe, kot je obrazloženo v nadaljevanju.

10. V obravnavani zadevi tožnici kot upnici stečajnega dolžnika, družbe K.i.K. d.n.o. - v stečaju, za dolg katerega subsidiarno odgovarja osebno odgovorni družbenik K.K., želita doseči vrnitev odsvojenega nepremičnega premoženja (oz. njegove denarne protivrednosti) v stečajno maso stečajnega dolžnika oz. v premoženje osebno odgovornega družbenika. V ta namen sta tožnici v tožbi postavili primarnega in še tri podredne zahtevke, ki sta jih nazadnje modificirali v pripravljalni vlogi, prispeli na sodišče dne 15. 12. 2014, upoštevajoč potrjeno prisilno poravnavo nad prvo toženko. S tožbenimi zahtevki tako na različnih pravnih temeljih zahtevata razvezo oz. razveljavitev Prodajne pogodbe št. SV 323/2009 z dne 30. 3. 2009 in Dodatka št. 1 k Pogodbi o prenosu podjetja na prevzemno kapitalsko družbo, opr. št. SV 2018/2010 z dne 4. 11. 2010, s katerima je bilo prenešeno nepremično premoženje stečajnega dolžnika na toženca in Darilnih pogodb št. SV 324/2009 z dne 30. 3. 2009 in št. SV 373/2009 z dne 14. 4. 2009, s katerima so bile na drugega toženca neodplačno prenešene nepremičnine last K.K., osebno odgovornega družbenika stečajnega dolžnika.

11. Iz izreka izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje (delno) ugodilo četrtemu po vrsti postavljenemu zahtevku iz citirane pripravljalne vloge tožnic.

12. Na tem mestu pritožbeno sodišče kot neutemeljene zavrača pritožbene očitke tožencev, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je upoštevalo oz. dopustilo prepozno modifikacijo tožbenih zahtevkov, bistveno kršilo določbe postopka iz 6. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, svojo odločbo pa tako oprlo na nedovoljena razpolaganja strank. Ne drži namreč, da sodišče prve stopnje tožnicama ni nudilo dodatnega roka za prilagoditev tožbenih zahtevkov nastali situaciji - upoštevaje sklep o potrjeni prisilni poravnavi nad prvo toženko. Nasprotno, iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo dne 28. 11. 2014 (hrbtna stran list. št. 284 spisa) izhaja, da je sodišče prve stopnje tožnicama postavilo 15 dnevni rok za prilagoditev podrednih tožbenih zahtevkov, toženca pa temu nista nasprotovala. Tožnici sta modifikacijo podali v vlogi, poslani priporočeno po pošti dne 12. 12. 2014, torej pravočasno znotraj postavljenega roka.

- Ne glede na to pa v nobenem primeru očitek tožencev ne utemeljuje uveljavljene bistvene kršitve iz 6. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ne gre namreč za nedovoljena razpolaganja, če bi stranka v procesnem smislu prepozno uveljavljala katero od svojih pravic, saj je procesno razpolaganje nedovoljeno (zgolj), kadar materialno pravo njegovih učinkov ne bi dovolilo. Bistvo nepriznavanja nedovoljenih razpolaganj je v tem, da stranke s procesnimi dispozicijami ne morejo izigrati prisilnih predpisov in morale - tako da bi prišle do tistega, do česar ne morejo priti s posli materialnega prava.(1) - K doslej povedanemu pa pritožbeno sodišče zgolj še dodaja, da vprašanje pravočasnosti modifikacije zahtevkov, glede na to, da je potrebno ugoditi tožbenemu zahtevku, ki s sporno vlogo ni bil modificiran (kar bo pojasnjeno v nadaljevanju), v nobenem primeru nima nobene teže. 13. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje v zvezi z izpodbijanima darilnima pogodbama (prilogi A5 in A6 spisa) presodilo, da so podani splošni objektivni pogoji za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj po 255. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) in pa subjektivni pogoj po tretjem odstavku 256. člena OZ. Posledično je obe darilni pogodbi razveljavilo in razsodilo, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje.

14. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da razlogov in same odločitve v zvezi s predmetnima darilnima pogodbama (točke I/3 do vključno I/6 izreka izpodbijane sodbe) določno oz. konkretizirano ne izpodbija nobena od pritožb, preizkus po uradni dolžnosti pa ni pokazal upoštevnih nepravilnosti.

15. Nadalje je sodišče prve stopnje presodilo, da sta v obravnavanem primeru izpolnjeni obe predpostavki oz. pogoja za izpodbijanje pravnega dejanja stečajnega dolžnika - Prodajne pogodbe z dne 30. 3. 2009 (priloga A3 spisa) po prvem odstavku 271. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče razloge izpodbijane sodbe v tej zvezi (točke 22 do vključno 26 obrazložitve) povzema kot pravilne in zadostne, pri čemer toženca njihove pravilnosti niti ne izpodbijata.

16. Glede učinkov oz. posledic izpodbojnosti predmetne prodajne pogodbe pa je sodišče prve stopnje v 27. točki obrazložitve navedlo, da mora prva toženka na podlagi drugega odstavka 278. člena ZFPPIPP stečajnemu dolžniku (primarno) vrniti to, kar je na podlagi izpodbite prodajne pogodbe prejela oz. plačati denarno nadomestilo po cenah ob izdaji sodne odločbe. Ker so predmetne nepremičnine obremenjene z več hipotekami in tudi zemljiškim dolgom je štelo, da vračilo nepremičnin v stečajno maso za tožnici in ostale upnike stečajnega dolžnika ne bi imelo nobenega smisla, ker bi se pred njimi poplačali vsi hipotekarni upniki in imetnik zemljiškoknjižnega pisma, pa še glede teh je vprašljivo, če bi bili poplačani v celoti. Zato je odločilo, da morata toženca v stečajno maso plačati ustrezno denarno nadomestilo.

17. Takšnemu stališču in sprejeti odločitvi o dolžnosti plačila denarnega nadomestila utemeljeno v pritožbi nasprotuje stranski intervenient, z njegovim stališčem pa soglašata tudi tožnici. Tudi pritožbeno sodišče meni, da je sodišče prve stopnje materialnopravno zmotno zavrnilo (predhodni) tožbeni zahtevek na vračilo nepremičnin v naravi, s sklicevanjem na ekonomsko nesmiselnost takšne vrnitve. Plačilo denarnega nadomestila pride v poštev šele podredno v primeru, če vrnitev v naravi ni mogoča, kot jasno izhaja iz določbe drugega odstavka 278. člena ZFPPIPP. Zgolj dejstvo, da so predmetne nepremičnine obremenjene s stvarnimi pravicami tretjih oseb, ki pa ne predstavljajo pravnih ovir za ponovno vknjižbo lastninske pravice na nepremičninah nazaj na stečajnega dolžnika, še ne pomeni, da predmetnih nepremičnin ni mogoče vrniti v naravi. Nemožnost vrnitve bi obstajala v primeru, če predmet pogodbe v naravi več ne bi obstajal, ali ne bi bil v lasti tožencev (ker bi bil npr. odsvojen odplačno tretjemu dobrovernemu pridobitelju). Pri tem pa niti toženca v postopku nista zatrjevala, da predmetnih nepremičnin ni mogoče vrniti v naravi.

18. Pritožbeno sodišče zato glede na pritožbeno neprerekane razloge sodišča prve stopnje o izpodbojnosti predmetne prodajne pogodbe meni, da je potrebno ugoditi prvemu podredno postavljenemu tožbenemu zahtevku (list. št. 289 in 290 spisa) na razveljavitev predmetne prodajne pogodbe in Dodatka št. 1 k pogodbi o prenosu podjetja na prevzemno kapitalsko družbo, s katerima so se v končni fazi nepremičnine, last stečajnega dolžnika, prenesle na prvo toženko, zahtevku na vzpostavitev zemljiškoknjižnega stanja, kot je bilo pred vknjižbo lastninske pravice na podlagi navedenih (izpodbitih) listin in zahtevku na vrnitev oz. izročitev nepremičnin v naravi stečajnemu dolžniku. Ta (prvi podredni) zahtevek je postavljen ustrezno, t.j. v skladu s tretjim odstavkom 275. člena ZFPPIPP, ki določa, da je treba izpodbojni zahtevek, katerega predmet je pravno dejanje, na podlagi katerega je bila opravljena vknjižba lastninske ali druge stvarne pravice v korist določene osebe, uveljavljati z izbrisno tožbo v skladu s 1. točko drugega odstavka 243. člena Zakona o zemljiški knjigi ZZK-1 (v nadaljevanju: ZZK-1) in drugim odstavkom 278. člena ZFPPIPP (povračilni zahtevek). Prav tako z navedenim soglašata tožnici, kot jasno izhaja iz njunega odgovora na pritožbo stranskega intervenienta.

19. Zaradi navedenega so pritožbene navedbe tožencev o neustreznosti višine na prvi stopnji prisojenega denarnega nadomestila nerelevantne, zato se pritožbenemu sodišču do le-teh ni bilo potrebno vsebinsko opredeljevati.

20. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče pritožbo tožencev zavrnilo kot neutemeljeno, pritožbi stranskega intervenienta pa ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v obsodilnem delu delno spremenilo tako, kot izhaja iz točke I izreka te sodbe (peta alineja 358. člena ZPP). Takšna sprememba izpodbijane sodbe (z ugoditvijo tožbenemu zahtevku na vrnitev nepremičnin v naravi, namesto ugoditve plačilu denarnega nadomestila) je v pritožbenem postopku mogoča oz. dopustna (že) iz razloga, ker toženca v postopku pred sodiščem prve stopnje posebnih razlogov za nasprotovanje zahtevku na vrnitev nepremičnin v naravi (za primer, če bi se ugotovila izpodbojnost predmetne prodajne pogodbe in Dodatka) nista navajala.

21. Navedena sprememba glede glavne stvari nima nobenega vpliva na stroškovno odločitev iz izpodbijane sodbe, saj sedaj sprejeta odločitev še zmeraj predstavlja uspeh tožnic v postopku.

22. Ker toženca s pritožbo pritožbo nista uspela, sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Prav tako pa sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (odgovorov na pritožbi) tudi tožnica, saj z navedbami ni pripomogla k razjasnitvi oz. odločitvi v tej zadevi na pritožbeni stopnji, zato pritožbeno sodišče teh stroškov ne ocenjuje kot potrebnih v smislu določbe 155. člena ZPP.

Op. št. (1) : Tako Jan Zobec v: Pravdni postopek zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 283-286, GV Založba in Uradni list RS, Ljubljana 2009.