Jedro

Tožnik predlaga zaznambo spora pri delu v zemljiško knjigo vpisane nepremičnine, ki ga bo tekom postopka opredelil izvedenec geodetske stroke. Zahtevek ni pomanjkljiv, postavljen je skladno z zakonom (prim. 8. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin). Nasprotno stališče, ki ga ponuja pritožba, da v primeru, ko se zahteva ugotovitev na izviren način pridobljene stvarne pravice, na delu v zemljiški knjigi vpisane nepremičnine, glede katerega bo tekom sodnega postopka sodni izvedenec geodetske stroke izdelal elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, zaznamba spora ni mogoča, bi bilo preozko in nasprotno namenu instituta zaznambe spora, ki varuje vrstni red pridobitve stvarne pravice.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor nasprotne udeleženke zavrnilo in potrdilo sklep z dne 16.8.2016 Dn 215923/2016, s katerim je zemljiškoknjižna sodniška pomočnica na podlagi potrdila o vložitvi tožbe in tožbe zaradi ugotovitve lastninske pravice, ki jo je vložil predlagatelj kot tožnik zoper nasprotno udeleženko kot toženko pred Okrajnim sodiščem v Kopru in se vodi pod opr. št. P 397/2014, dovolila vpis zaznambe spora pri uvodoma navedeni nepremičnini.

Zoper sklep se je nasprotna udeleženka pritožila. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da se predlagani vpis zavrne. Zaznamba spora brez označbe nepremičnine ni mogoča. Tretji odstavek 79. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) zahteva, da je nepremičnina v tožbenem zahtevku označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Ta pogoj v danem primeru ni izpolnjen in ima tožbeni zahtevek neodpravljivo pomanjkljivost. Pritožba ni utemeljena.

Predlagatelj je predlagal zaznambo spora ter predložil zahtevane listine (tretji odstavek 79. člena ZZK-1). Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da so pogoji za predlagani vpis izpolnjeni. Nasprotna udeleženka temu oporeka z očitkom, da nepremičnina v tožbenem zahtevku ni označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Strogo vzeto je to sicer res, tožnik namreč predlaga zaznambo spora pri delu v zemljiško knjigo vpisane nepremičnine, ki ga bo tekom postopka opredelil izvedenec geodetske stroke. Zahtevek ni pomanjkljiv, postavljen je skladno z zakonom (prim. 8. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin, tako tudi sodna praksa, npr. sodba VS RS II Ips 774/2009). Nasprotno stališče, ki ga ponuja pritožba, da v primeru, ko se zahteva ugotovitev na izviren način pridobljene stvarne pravice, na delu v zemljiški knjigi vpisane nepremičnine, glede katerega bo tekom sodnega postopka sodni izvedenec geodetske stroke izdelal elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, zaznamba spora ni mogoča, bi bilo preozko in nasprotno namenu instituta zaznambe spora, ki varuje vrstni red pridobitve stvarne pravice.

Sodišče prve stopnje je torej pravilno uporabilo materialno pravo, tudi ni zagrešilo tistih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka drugega odstavka 161. člena ZPP).