Jedro

Sodišče prve stopnje je ob izdaji izpodbijane sodbe temelj preživninske obveznosti tožnika pravilno prepoznalo v 123. členu ZZZDR, ki je veljal pred spremembo ZZZDR-C, v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča U-I 11/07-45 s 13. 12. 2007. Toda 1. 1. 2019 je pričel veljati Zakon o socialnem vključevanju invalidov (ZSVI), ki se v predhodni določbi 27. člena glasi: "Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati preživninska obveznost staršev, kot jo je urejal drugi odstavek 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih". Ni dvoma, da povzeto zakonsko besedilo ne vpliva na preživninsko obveznost do 31. 12. 2018, vprašljiv pa je njegov vpliv od 1. 1. 2019 dalje. Najprej, ali vpliva le na "odprte" sodne postopke, kot je obravnavani, ali tudi na že zaključene in potem, kako vpliva (ali je ZSVI posegel v pravnomočne izvršilne naslove ali pa je treba za ukinitev pravnomočnih izvršilnih naslovov vložiti tožbo na ukinitev preživnine). Ker se pravdni stranki do te materialne podlage nista imeli možnosti opredeliti, bosta to lahko storili ob novem sojenju (drugi odstavek 351. člena ZPP). Od njunih navedb, morebitnih novih zahtevkov in pravnih naziranj bo odvisna tudi odločitev sodišča prve stopnje o že postavljenem in zaradi sedanje razveljavitve še nepravnomočnem delu zahtevka po nasprotni tožbi.

Izrek

I. Ugotovi se, da je pritožba tožnika zavržena.

II. Pritožbi toženke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi v V. točki izreka, v VI. točki izreka, kolikor je z njo zavrnjen tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi za plačilo preživnine za A. A. nad 750 EUR od 31. 1. 2018 dalje in za B. B. nad 220 EUR od 11. 12. 2017 dalje, in v VII. točki izreka ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, v preostalem pa se pritožba zavrne.

III. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank in otroka A. A. (roj. ..., nad katerim je staršema podaljšana roditeljska pravica) ter B. B. (roj. ...) zaupalo v vzgojo in varstvo materi. Določilo je tudi stike otrok z očetom in odločilo o obveznosti plačevanja preživnine, in sicer je očetu naložilo, da je dolžan materi za preživljanje B. B. in A. A. za čas od 10. 4. 2017 do 31. 5. 2018 iz naslova zapadlih mesečnih preživnin plačati 7.688,93 EUR, od 1. 6. 2018 dalje pa je dolžan za B. B. plačevati mesečno 220 EUR in za A. A. 750 EUR.

2. Proti sodbi sodišča prve stopnje sta pritožbi pravočasno vložili obe pravdni stranki.

3. Sodišče prve stopnje je višjemu sodišču v reševanje predložilo obe pritožbi, čeprav je tožnikovo pritožbo že samo zavrglo s sklepom z 10. 12. 2018. Ker je ta sklep že pra-vnomočen (klavzula, zapisana na list. št. 185), višje sodišče o pritožbi ni vsebinsko odločilo, temveč je le ugotovilo, da je tožnikova pritožba zavržena (1. točka izreka tega sklepa).

4. Toženka se uvodoma, kot navaja, pritožuje proti celotni sodbi, a je iz nadaljevanja razvidno, da ne izpodbija odločitve o razvezi pravdnih strank (I. točka izreka), odločitvi, da sta ji otroka zaupana v vzgojo in varstvo (II. in III. točka izreka), odločitvi o stikih med B. B. in očetom (IV. točka izreka) ter o ugodilnem delu njenega preživninskega zahtevka po nasprotni tožbi (VI. točka izreka). Povzeti del sodbe je (ob dejstvu, da ga toženka ne izpodbija, tožnikova pritožba pa je pravnomočno zavržena) torej pravnomočen.

5. Toženka izpodbija, kratko povedano, ureditev stikov med A. A. in očetom ter zavrnilni del njenega tožbenega zahtevka po nasprotni tožbi, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo preživnino za A. A. (nad 750 EUR)1 in za B. B. (nad 220 EUR).2

6. Toženka v zelo obsežni pritožbi3 obširno in minuciozno izpodbija zlasti ugotovljeno dejansko stanje, ki ga (kar je v družinskopravnih zadevah dovoljeno) izpodbija tudi s sklicevanjem na nove dokaze,4 v zvezi s tem pa izpodbija pravilno uporabo materialnega prava in sodišču prve stopnje očita bistvene kršitve postopka. Višje sodišče na tem mestu ne bo povzemalo pritožbenih navedb, temveč se bo v nadaljevanju te odločbe opredelilo do bistvenih pritožbenih navedb, ki so narekovale sprejeto odločitev (prvi odstavek 360. člena ZPP).

7. Tožnik je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev.

8. Pritožba toženke je utemeljena.

O stikih med A. A. in očetom

9. A. A. ni mladoleten otrok. Star je 20 let, a je nad njim podaljšana roditeljska pravica, ki jo izvršujeta oba starša. Ker je bil A. A. zaupan v vzgojo in varstvo mami, je treba urediti stike med njim in očetom. Te je sodišče prve stopnje, ker oče živi in dela v tujini, uredilo tako, da oče (praviloma vsako tretjo soboto v mesecu) prevzame A. A. na domu in ga ob 17.00 uri tja vrne, v času daljših letnih počitnic pa A. A. po predhodnem dogovoru z mamo po en teden preživi skupaj z očetom. Taki ureditvi stikov mama močno nasprotuje, in sicer se glede mesečnih stikov ne strinja, da bi potekali izven doma, iz enakega, le še bolj poudarjenega razloga pa nasprotuje tudi temu, da bi A. A. preživel teden počitnic z očetom, stran od doma in njene bližine.

10. Iz podatkov v spisu izhaja, da je A. A. kot trinajstletni deček utrpel anevrizmo; ne govori, je nepokreten, komunicira samo z očmi ter potrebuje 24-urno stalno oskrbo in nego. Mama zanj vzorno skrbi že vse od nesrečnega dogodka in svoje življenje popolnoma podreja skrbi zanj, česar ji oče ne oporeka. Ni mogoče spregledati, da se tega očitno zaveda, saj vzgoje in varstva zanj niti ni skušal prevzeti, ampak je sam predlagal, da A. A. ostane pri mami. Želi pa si, kar višje sodišče sprejema kot življenjsko povsem normalno, biti del njegovega življenja, in to mu tudi uspeva (ne glede na mamine zamere in njeno drugačno mnenje, ki ga višje sodišče lahko razume, ne more pa mu pripisati pravne veljave, kot si to želi pritožnica), saj podatki v spisu kažejo, da se oče in sin kljub očetovemu odhodu v tujino nista popolnoma čustveno odtujila. Čustvena vez med otroki in starši se ohranja in krepi predvsem s stiki, zato višje sodišče soglaša s prvostopenjskim, da je stike treba urediti, pa tudi s stališčem, da je prav, da se stiki izvajajo samostojno, torej brez prisotnosti mame oziroma zunaj A. A. doma, če mamine odsotnosti z doma sicer ni mogoče drugače zagotoviti. Prav na tej točki pa nastopi zagata. Iz razlogov izpodbijane sodbe namreč ne izhaja, ali je izvajanje stikov na ta način mogoče brez škode za A. A. in za njegovo zdravstveno stanje.

11. Pritožbeno sodišče ne more odgovoriti na ključno vprašanje, ali je izvajanje stikov med A. A. in očetom, ki so doslej potekali izključno na domu, mogoče izven doma, ne da bi to vplivalo na A. A. zdravstveno stanje, in naprej, ali oče že dovolj pozna in razume posebnosti sinovega stanja ter ali se je z njimi sposoben in voljan spopasti. Mama trdi, da ne, čeprav si sama želi, da bi oče sodeloval tudi pri izvajanju sinovih terapij, česar si želi tudi oče, kot ugotavlja sodišče prve stopnje, vendar zgolj na tej podlagi ni mogoče zaključiti, da bo oče zmogel (s sedanjega dopoldanskega na celodnevni stik podaljšan) sobotni stik izvesti samostojno. Pritožnica opozarja, da ima A. A. na domu zagotovljene vse pogoje primernega bivanja glede na svoje bolezensko stanje, iz razlogov izpodbijane sodbe pa ni mogoče izluščiti, kakšne pogoje A. A. potrebuje in ali je možno njegovo bivanje izven doma. Že iz same pritožbe se sicer nakazuje, da to ni nemogoče, saj pritožnica sama pove, da dopust z otrokoma preživlja v hotelih, ki so posebej specializirani za tovrstne bolnike, vendarle pa višje sodišče tudi tu ne najde odgovora na vprašanje: kakšne so A. A. posebnosti in kakšni pogoji morajo biti zagotovljeni za njegovo normalno bivanje ter kako je z očetovimi sposobnostmi in znanjem za zagotavljanje sinovih posebnih potreb. Ker je koristnost stikov materialna podstat, ki omogoča pravilno pravno presojo, so te ugotovitve ključne, da bi lahko pritožbeno sodišče presojalo, kako, v kakšnem obsegu in kje naj potekajo stiki med očetom in sinom, da bo z njimi dosežen namen, ki ga zasledujejo – ohranitev in postopna okrepitev njune sorodstvene vezi. Ker višje sodišče na ta vprašanja v razlogih izpodbijane sodbe ne najde odgovora, je pritožbi v tem delu ugodilo, sodbo glede stikov med sinom in očetom razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP).5

12. Napotki višjega sodišča za dopolnitev dokaznega postopka glede stikov med sinom in očetom so razvidni iz prejšnje točke obrazložitve. Če se A. A. lahko omogoči normalno bivanje le doma in v posebej prilagojenih hotelih, potem stik izven njegovega doma ne bo mogel potekati, možno pa je, da bi potekal krajši čas, saj A. A., kot izhaja iz spisa, hodi na terapije,6 torej očitno ni neprenehoma vezan na domače okolje; ali pa, da stiki potekajo deljeno – delno doma, delno izven doma. Če pa so pogoji za njegovo bivanje taki, da jih lahko omogoči tudi oče, potem pritožničin pomislek o nezmožnosti izvajanja stika izven doma odpade. Ko bo prvostopenjsko sodišče razpolagalo z odgovorom na to vprašanje, bo moralo nadalje raziskati še, ali oče zmore samostojno izvrševati celodnevno oziroma večdnevno skrb za A. A. Če jo je (v njegovo pripravljenost višje sodišče na podlagi podatkov v spisu ne dvomi), potem bo lahko s sinom, ne glede na to, kakšne pogoje A. A. potrebuje za bivanje, preživljal tudi počitnice – nenazadnje jih lahko skupaj (ali tudi skupaj z B. B.) preživita v hotelu, kamor otroka na počitnice vodi mati.

O očetovi preživninski obveznosti

13. V pritožbenem postopku je sporno, ali je dolžan oče za B. B. plačevati več kot 220 EUR mesečno in za A. A. več kot 750 EUR mesečno.7 Pritožnica trdi, da je, in sicer, prvič, ker so njegove preživninske zmožnosti bistveno boljše od njenih, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, in drugič, ker so potrebe otrok pomanjkljivo oziroma nepravilno ocenjene. Delno se ne strinja tudi z oceno lastnih preživninskih zmožnosti, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje.

14. V zvezi z obratovalnimi stroški, ki niso nepomemben del potreb obeh otrok, je sodišče prve stopnje zapisalo, da toženka ni predložila nobenih dokazov, ki bi dejansko izkazovali mesečne stroške, zato jih je ocenilo po prostem preudarku. S tem sicer samo po sebi ni nič narobe,8 vendar je toženka sedaj, v pritožbi, te dokaze predložila, kar je dopustno (414. člen ZPP), in z njimi utemeljeno izpodbija pravilnost ocene prvostopenjskega sodišča v tem delu. To je terjalo razveljavitev sodbe v zavrnilnem delu glede preživninske obveznosti očeta, ki presega pravnomočno naloženo preživnino (prvi odstavek 355. člena ZPP). Ker gre za dodatne dokaze, ki jih bo treba oceniti vsakega zase, nato pa še skupaj z že izvedenimi dokazi (8. člen ZPP), in ker je te dokaze že ocenilo sodišče prve stopnje, pritožbeno sodišče ocenjuje, da bo dokazni postopek lažje, predvsem pa hitreje in bolj ekonomično dopolnilo sodišče prve stopnje ter bo v zadevi na ta način hitreje prišlo do končne odločitve, kot če bi vse, že pred sodiščem prve stopnje izvedene dokaze, moralo ponoviti višje sodišče in obenem izvesti še v pritožbi na novo predlagane dokaze.

15. V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje dopolniti dokazni postopek v nakazani smeri, nato pa znova odločiti o preživninski obveznosti očeta, o kateri je odločeno z zavrnilnim delom sodbe o tožbenem zahtevku toženke po nasprotni tožbi. V nadaljevanju bo višje sodišče le kratko odgovorilo na nekatere bistvene pritožbene navedbe, s katerimi se bo moralo v novem sojenju ukvarjati tudi sodišče prve stopnje.

16. V zvezi z A. A. prehrano pritožbeno sodišče ocenjuje, da je dokazna ocena glede na mamine trditve pomanjkljiva. Toženka je ves čas zatrjevala in izkazovala, da A. A. zaradi posebnosti potrebuje več in dražjo prehrano. V pritožbi je predložila tudi potrdilo nevrologinje, ki ga bo moralo sodišče prve stopnje v novem sojenju upoštevati.9

17. Iz enakih razlogov, kot to velja za prehrano, bo moralo sodišče dopolniti dokazni postopek glede ostalih A. A. potreb, ki jih pritožnica graja v pritožbi z na novo predloženimi listinami.

18. Na pritožbene navedbe o preživninskih zmožnosti staršev je težko odgovoriti. Sodišče prve stopnje se je z očetovimi zmožnostmi sicer ukvarjalo precej podrobno (točka 21. obrazložitve izpodbijane sodbe), odgovorilo na posamezne navedbe pravdnih strank, izostal pa je dejanski zaključek – kolikšne so očetove preživninske zmožnosti.10 Enako velja tudi glede maminih preživninskih zmožnosti (točka 22. obrazložitve izpodbijane sodbe).11 Povedano drugače: iz razlogov izpodbijane sodbe ni mogoče ugotoviti, kateri je tisti znesek, ki ga je sodišče prve stopnje upoštevalo kot preživninske zmožnosti enega in drugega starša ter od katerega je izračunavalo njuno preživninsko breme. To bo moralo sodišče prve stopnje v novem sojenju ustrezno popraviti ter napraviti dejanske zaključke, ki bodo omogočali pritožbeni preizkus. V zvezi s svojimi preživninskimi zmožnostmi je pritožnica v pritožbenem postopku prav tako predložila novo listino, ki naj jo sodišče prve stopnje upošteva v novem sojenju ter v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP znova preveri pravilnost svoje dokazne ocene v tem delu.

Drugi napotki za novo sojenje

19. V 131. c členu ZZZDR je določeno, da se lahko zahteva preživnina, ko je bila zanjo vložena tožba. Podobno določbo vsebuje v prvem odstavku tudi 82. b člen ZZZDR. Za čas pred izdajo sodbe se sme torej preživnina prisoditi le na zahtevo iz tožbe ali nasprotne tožbe, in sicer od dneva vložitve zahteve; če sodišče o tem odloči po uradni dolžnosti, pa od dneva izdaje sodbe.12 Ker je tožnik v tožbenem zahtevku predlagal, da se mu določi preživninska obveznost od izdaje sodbe dalje, je pravica toženke, da terja preživnino pred izdajo sodbe sodišča prve stopnje, vezana na trenutek vložitve nasprotne tožbe. Za čas od 10. 4. 2017 do 31. 1. 2018 (za A. A.) oziroma za čas od 10. 4. 2017 do 11. 12. 2017 (za B. B.) tožniku torej ni mogoče naložiti preživnine,13 zato je toženkina pritožbena zahteva po dodatnem poračunu za to obdobje neutemeljena in je višje sodišče njeno pritožbo v tem delu zavrnilo (353. člen ZPP).14 V primeru, da bo sodišče prve stopnje ob novem sojenju ugotovilo, da je tožnikova preživninska obveznost za preteklo obdobje višja od pravnomočno ugotovljene v izpodbijani sodbi, bo mogoče poračun za preteklo obdobje prisoditi le znotraj časovnega okvira, ki ga je s tožbenim zahtevkom po nasprotni tožbi zastavila toženka.

20. Pri presoji, katere potrebe otrok so starši dolžni zadovoljevati, je treba upoštevati zmožnosti staršev, pri čemer velja, da večje kot so zmožnosti staršev, večji obseg otrokovih potreb je mogoče zadovoljiti, pomembno pa je tudi preteklo zadovoljevanje teh potreb. Starši, ki imajo višje dohodke, lahko krijejo širši spekter otrokovih potreb, pri čemer morajo biti te potrebe uravnotežene z otrokovimi koristmi. Pritožbeno sodišče se strinja, da je v A. A. korist, da poleg terapij, ki mu jih financira zdravstveno zavarovanje, obiskuje tudi samoplačniške terapije, saj te, kot je razbrati iz obrazložitve izpodbijane sodbe, prispevajo k izboljšanju oziroma k ohranjanju njegovega trenutnega zdravstvenega stanja in so za dosego njegove rehabilitacije (kolikor je to mogoče) tudi nujne. Preživljanje je dolžnost staršev, zato tožnik te obveznosti ne more zmanjšati s sklicevanjem na prostovoljne prispevke in donacije, ki jih je toženka prejela za izvedbo določenih terapij, saj je šlo zgolj za občasno (enkratno) pomoč.

21. Sodišče prve stopnje je ob izdaji izpodbijane sodbe temelj preživninske obveznosti tožnika pravilno prepoznalo v 123. členu ZZZDR, ki je veljal pred spremembo ZZZDR-C, v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča U-I 11/07-45 s 13. 12. 2007. Pritožbeno sodišče v zvezi s tem opozarja, da je pričel 1. 1. 2019 veljati Zakon o socialnem vključevanju invalidov (ZSVI), ki se v predhodni določbi 27. člena glasi: „Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati preživninska obveznost staršev, kot jo je urejal drugi odstavek 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih“. Ni dvoma, da povzeto zakonsko besedilo ne vpliva na preživninsko obveznost očeta za A. A. od dne vložitve nasprotne tožbe do 31. 12. 2018, vprašljiv pa je njegov vpliv od 1. 1. 2019 dalje. Najprej, ali vpliva le na „odprte“ sodne postopke, kot je obravnavani, ali tudi na že zaključene15 in potem, kako vpliva (ali je ZSVI posegel v pravnomočne izvršilne naslove ali pa je treba za ukinitev pravnomočnih izvršilnih naslovov vložiti tožbo na ukinitev preživnine).16 Ker se pravdni stranki do te materialne podlage nista imeli možnosti opredeliti,17 bosta to lahko storili ob novem sojenju (drugi odstavek 351. člena ZPP).18 Od njunih navedb, morebitnih novih zahtevkov in pravnih naziranj bo odvisna tudi odločitev sodišča prve stopnje o že postavljenem in zaradi sedanje razveljavitve še nepravnomočnem delu zahtevka po nasprotni tožbi.

22. Pritožbeno sodišče sklepno pripominja, da bi bilo (vsaj za A. A.) v največjo korist, če bi glede njegovega preživljanja ter uveljavljanja prispevkov pravdni stranki zmogli doseči mirno rešitev tega spora, lahko tudi v povezavi z obsegom in izvrševanjem stikov med očetom in sinom. Le skupen trud, prizadevanje ter sodelovanje obeh staršev pri pridobivanju socialnih prejemkov bo za A. A., ki ima posebne potrebe, doseglo kar največji možen učinek in mu bo omogočilo kolikor se le da polno življenje, kar si oba starša zanj nedvomno želita.

23. Do ostalih pritožbenih navedb se višje sodišče ob sprejeti odločitvi in podanih razlogih zanjo ne bo opredelilo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

24. Ker je višje sodišče sodbo sodišča prve stopnje glede plačevanja preživnine v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje (razloge za tako ravnanje je pojasnilo v 18. točki te obrazložitve), ocenjuje, da razlogi smotrnosti narekujejo, da sodišče prve stopnje dopolni dokazni postopek tudi glede stikov med očetom in A. A., čeprav bi bilo o pritožbi v tem delu sicer mogoče odločati tudi z izvedbo pritožbene glavne obravnave z dopolnitvijo postopka v tem delu, vendar bi ločeno obravnavanje zahtevka o stikih in o preživnini le še bolj zavleklo in podražilo postopek.

25. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK: Proti temu sklepu je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka tega sklepa, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, v katerem delu se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če vloži pritožbo po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

Višje sodišče v Ljubljani

10. aprila 2019 1 Tožbeni zahtevek je toženka postavila 31. 1. 2018. 2 Tožbeni zahtevek je toženka postavila 11. 12. 2017. 3 Pritožba obsega 31 strani in prek 50 listinskih prilog. 4 Višje sodišče na tem mestu pripominja, da so lahko kot novi dokazi v pritožbenem postopku upoštevane le tiste listine, ki so časovno nastale do trenutka, zamejenega s časovnimi mejami pravnomočnosti – tj. do zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. 5 Razloge, zakaj višje sodišče ni izvedlo glavne obravnave in samo dopolnilo dokaznega postopka, temveč je izpodbijani del sodbe razveljavilo, bo pritožbeno sodišče pojasnilo v nadaljevanju. 6 Stik izven doma bi bil lahko povezan tudi z očetovim sodelovanjem pri izvajanju A. A. terapij, ki po ugotovitvah sodišča prve stopnje prispevajo k izboljšanju oziroma k ohranjanju njegovega trenutnega zdravstvenega stanja. 7 Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče B. B. potrebe ocenilo na 380 EUR mesečno in očetu naložilo preživninsko breme 220 EUR, kar je 58 % potreb, A. A. pa na 1.730 EUR, od česar je odštelo zneska, ki ju A. A. prejema kot nadomestilo za invalidnost in kot dodatek za pomoč in postrežbe, in preživninsko breme staršev ocenilo na 1.135 EUR, od česar je očetu naložilo 750 EUR, kar je 66 % teh potreb. Zakaj je sodišče prve stopnje preživninski bremeni za otroka porazdelilo različno, na podlagi 20. točke obrazložitve izpodbijane sodbe ni povsem jasno. Tak pristop, ki sicer ni običajen, a ga po oceni pritožbenega sodišča tudi ni mogoče a priori izključiti v vseh primerih, bi bilo v obravnavanem primeru mogoče utemeljiti na praktično neprestani skrbi matere za A. A., vendar, ker gre za odstop od siceršnjega pravila, da je preživninsko breme določeno v enakem odstotku, je dokazna ocena sodišča prve stopnje v tem delu podhranjena. 8 Pritožnica utemeljeno meni, da bi se sodišče prve stopnje temu lahko ognilo, če bi jo v okviru materialno-pravdnega vodstva pozvalo k predložitvi dokazov. 9 Listina je sicer nastala izven časovnih meja pravnomočnosti, vendar pa bodo te zaradi razveljavitve tega dela sodbe z novo glavno obravnavo zamejene na novo, in bo to listino mogoče upoštevati v novem sojenju. 10 Sodišče prve stopnje zaključi, da oče prejema 3.000 EUR neto dohodka, nato pa, da mu poleg tega ostane še del dohodka iz dejavnosti, vendar pa je izostala nadaljnja ocena, koliko to je in kolikšne so skupne očetove preživninske zmožnosti. 11 Pritožnica sicer šteje, da so njene zmožnosti ocenjene na 1.660 EUR, vendar je sodišče prve stopnje zapisalo, da je to povprečni mesečni znesek, s katerim razpolaga, nato pa še, da mesečno prejema še 200 EUR nadomestila za nego otroka, ki se po sodni praksi prav tako všteva v prejemke starša. 12 Glej sodbo VSRS II Ips 860/2008 s 25. 9. 2008. 13 Ker je ugodilni del pravnomočen, višje sodišče vanj ne more poseči. 14 Zavrnitev pritožbe se nanaša na plačilo preživnine za A. A. nad 750 EUR od 10. 4. 2017 do 30. 1. 2018 dalje in za B. B. nad 220 EUR od 10. 4. 2017 do 10. 12. 2017. Ker v tem obsegu zahtevkov po nasprotni tožbo toženka ni postavila in je sodišče prve stopnje odločilo preko zahtevka, je pritožbeno sodišče odločilo le, da se pritožba v tem delu zavrne. 15 Mednje sodi tudi že pravnomočni del preživninske obveznosti, ki je naložena v plačilo očetu. 16 Iz obrazložitve k amandmaju, s katerim je bil ta člen vstavljen v osnovno zakonsko besedilo, izhaja: „Navedeno je potrebno zaradi pravno sistemske jasnosti predpisov ter posledično pravne varnosti posameznikov ne le v postopkih uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, predvsem v izogib postopkom dokazovanja obstoja oziroma neobstoja preživninske obveznosti oziroma sproženja individualnih sodnih postopkov v ta namen.“ Odprto ostaja vprašanje, ali je zakonodajalec s sprejetim zakonskim besedilom zasledovani cilj tudi dosegel, in naprej, ali je to smel storiti na tak način.https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=C1257A70003EE6A1C125825800472CB1&db=kon_zak&mandat=VII&tip=doc (16. 4. 2019) 17 Ustavno sodišče je sicer že v odločbi U-I-11/07 s 13. 12. 2017 povedalo, da sama ukinitev preživninske obveznosti ni ustavno sporna, toda stranki se bosta lahko opredelili do zakonodajne rešitve ZSVI, ki naj bi z dvigom nadomestila za invalidnost omogočil invalidom, da se preživljajo z lastnimi sredstvi, oziroma do stališča zakonodajalca, da tokratna normativna rešitev ustreza zahtevam, ki jih je Ustavno sodišče zapovedalo v taisti odločbi. Primerjaj Poročevalca in pojasnila k amandmajem ob sprejemanju ZSVI. https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=C1257A70003EE6A1C12582360037DC7F&db=kon_zak&mandat=VII (16. 4. 2019) 18 Če bi bilo sporno le to vprašanje, bi pritožbeno sodišče opravilo pritožbeno obravnavo po tem, ko bi pravdnima strankama dalo možnost, da se izjavita o tej materialnopravni podlagi. Ker pa je odločitev sodišča prve stopnje razveljavilo iz drugih razlogov, je smiselno, da to ob ponovljenem sojenju opravi že sodišče prve stopnje.