Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker predlagateljica v roku 30 dni (po pozivu sodišča v skladu z drugim odstavkom 108. člena ZPP) sodišču ni sporočila drugega naslova nasprotnega udeleženca, je sodišče skladno s pooblastili iz petega odstavka 108. člena ZPP predlog zavrglo. V predmetni zadevi gre namreč za vprašanje delitve solastnine, torej so po naravi stvari udeleženci nujni sosporniki in gre za procesno nujnost, da v postopku sodelujejo vsi izmed njih. Fikcije vročitve prihaja v poštev le v primeru znanega prebivališča naslovnika, ki pisanja ne prevzame.
Začasnega zastopnika sodišče ne postavi po uradni dolžnosti, temveč vselej le na predlog.
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog predlagateljice za delitev stvari v solastnini.
Predlagateljica s pritožbo izpodbija sklep v celoti iz vseh pritožbenih razlogov in navaja, da bi lahko sodišče, v kolikor nasprotni udeleženec A. P. ni dvignil poštne pošiljke, samo postavilo skrbnika za vročanje ali pa uporabilo določbe o fiktivni vročitvi sodnega pisanja. Pogoji za zavrženje predloga tako niso izpolnjeni. Višjemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je predlagateljico s sklepom z dne 24.5.2006, na podlagi prvega odstavka 108. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), pozvalo, da v roku 30 dni sporoči pravilen naslov nasprotnega udeleženca A.P., saj so se sodna pisanja za naslov Z. vračala z označbo, da je na tem naslovu neznan. Ker predlagateljica v zgoraj navedenem roku sodišču ni sporočila drugega naslova nasprotnega udeleženca, je sodišče skladno s pooblastili iz petega odstavka 108. člena ZPP predlog zavrglo. V predmetni zadevi gre namreč za vprašanje delitve solastnine, torej so po naravi stvari udeleženci nujni sosporniki in gre za procesno nujnost, da v postopku sodelujejo vsi izmed njih (196. člen ZPP, prim. Nina Betetto: ZPP s komentarjem, 2. knjiga, GV založba in Uradni list 2006, str. 259).
Predlagateljica se v pritožbi sklicuje na možnost fikcije vročitve (četrti odstavek 142. člena ZPP), ki pa prihaja v poštev le v primeru znanega prebivališča naslovnika, ki pisanja ne prevzame. V kolikor je prejemnik pošte na navedenem naslovu neznan, pa mora vročevalec na podlagi drugega odstavka 143. člena ZPP pisanje vrniti sodišču, ki je vročitev odredilo. Pritožnica opozarja tudi na možnost postavitve skrbnika za vročanje, kakor ga poimenuje sama. V kolikor je imela s tem v mislih začasnega zastopnika (82. člen ZPP), ji je potrebno pojasniti, da sodišče tega ne postavi po uradni dolžnosti, temveč vselej le na predlog, ki za nasprotnega udeleženca A. P. ni bil podan (prvi odstavek 82. člena ZPP), pooblaščenca za sprejemanje pisanj po 146. členu ZPP, pa sodišče postavi le v primeru, ko gre za stranko, ki je v tujini, v Republiki Sloveniji pa nima pooblaščenca.
Odločitev pritožbenega sodišča temelji na 2. točki 365. člena ZPP. V zavrnitvi pritožbe so zajeti tudi pritožbeni stroški, ki jih je na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP dolžna kriti pritožnica sama.