Jedro

Kdor je brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti oziroma, če to ni mogoče, nadomestiti vrednosti dosežene koristi. Zatrjevan in dokazan mora torej biti neutemeljen premik premoženja, zaradi katerega je ena stran prikrajšana, druga pa obogatena, in vzročna zveza med njima.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala plačilo 1.090,09 EUR s pp in ji naložilo v plačilo pravdne stroške tožene stranke.

Zoper sodbo se zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožnica. Predlaga, naj se izpodbijano sodbo spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku ugodi. Navaja, da je toženki plačala 15.000,00 ATS kot akontacijo za izplačilo vrednosti njenega deleža skupnih nepremičnin. Iz potrdila o plačilu izhaja, da je denar bil plačan na račun dedovanja po starših pravdnih strank in ne morda na račun potnih stroškov. V nepravdnem postopku ni bilo potrebe po tem, da bi se katero koli stranko napotilo na pravdo, saj ni bilo spora o obsegu nepremičnin, njihovi vrednosti ali solastniških deležih. Toženka je dvakrat prejela plačilo za isto terjatev, zato je bila neupravičeno obogatena.

Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki v odgovoru predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Glede na višino vtoževanega zneska gre v obravnavanem primeru za postopek v sporih majhne vrednosti, v katerih je sodbo, s katero je postopek končan, mogoče izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 458. člena ZPP). Ne more pa se izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbene navedbe, s katerimi se izpodbija na prvi stopnji ugotovljeno dejansko stanje, zato niso dopustne.

Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče vezano, izhaja, da je tožnica toženki dne 13.3.1998 plačala 15.000,00 ATS (zdaj 1.090,09 EUR). Ugotovilo je, da tožnica ni dokazala, da bi ta znesek predstavljal akontacijo za izplačilo toženkinega solastniškega deleža, in zaključilo, da je ta znesek bil toženki izplačan zato, da je podpisala hipoteko in krila potne stroške v zvezi s tem. Na podlagi sklepov Okrajnega sodišča v Ormožu opr. št. N 5/2005 ter In 22/2007 je tožnica toženki plačala še 2.514,20 EUR kot izplačilo vrednosti njenega solastniškega deleža na razdruženih nepremičninah.

190. člen Obligacijskega zakonika (OZ) določa, da je tisti, ki je brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, prejeto dolžan vrniti oziroma, če to ni mogoče, nadomestiti vrednosti dosežene koristi. Zatrjevan in dokazan mora torej biti neutemeljen premik premoženja, zaradi katerega je ena stran prikrajšana, druga pa obogatena, in vzročna zveza med njima. Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje je jasno, da noben premik premoženja med tožečo in toženo stranko ni bil neutemeljen, saj je vsako od plačil (15.000,00 ATS in 2.514,20 EUR) imelo drugačen namen in drugačen pravni temelj. Ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da je toženka isti znesek dobila plačan dvakrat, saj znesek 15.000,00 ATS ni bil namenjen plačilu akontacije za izplačilo toženkinega solastniškega deleža. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ni prišlo do neutemeljenega premika premoženja in da toženka ni bila obogatena v škodo tožnice, zato je odločitev, da se tožbeni zahtevek zavrne, pravilna. Pritožbo je bilo potrebno zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

Tožnica s pritožbo ni uspela, odgovor na pritožbo pa pritožbeno sodišče ocenjuje kot nepotreben, zato morata po 2. odstavku 154. člena ZPP pravdni stranki sami nositi svoje stroške pritožbenega postopka.