Jedro

Predlagatelj nepravdnega postopka sodnega imenovanja poslovodje mora po drugem odstavku 50. člena ZGD-1 izkazati pravni interes za predlagano odločitev. Tega pa lahko izkazuje z različnimi dokaznimi sredstvi in ne le z listino pristojnega sodišča, iz katere bi izhajal predlagateljičin status zakonite dedinje.

Prokurist je zastopnik družbe, ki v njenem imenu izraža voljo tretjim osebam. Njegovo zastopanje temelji na podeljenem pooblastilu družbe. Obseg prokure je določen v 35. členu ZGD-1, ki ne zajema tudi vodenja poslov družbe. Poslovodja pa pooblastilo za zastopanje družbe pridobi na podlagi samega zakona. Poleg funkcije zastopanja družbe poslovodja opravlja tudi funkcijo vodenja družbe, ki se odraža v izvajanju poslovne politike družbe, skrbi za zakonitost njenega delovanja. V tem okviru mu že zakon daje pristojnosti glede razmerij do drugih organov družbe in do samih družbenikov (npr. odločanje o pravici družbenika do informacij in vpogleda - 512. člen ZGD-1, pristojnost za sklic skupščine družbenikov - 508. člen ZGD-1 …). Teh pristojnosti prokurist nima. Materialnopravno zmotno je zato razlogovanje prvostopenjskega sodišča, da potrebe po sodnem imenovanju poslovodje v obravnavanem primeru ni, ker posle družbe vodi prokuristka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo predlog, ki glasi: „Za začasnega zastopnika poslovodje družbe A., d. o. o., matična št.: ... , se imenuje B. B. Sodno imenovana začasna zastopnica poslovodja družbe A., d. o. o., matična št.: ..., B. B., je do imenovanja novega poslovodje v skladu z Aktom o ustanovitvi družbe A., d. o. o. Poslovodja vodi posle družbe A., d. o. o., ter jo zastopa in predstavlja samostojno ter brez omejitev.

Ta sklep stopi v veljavo z dnem njegove izdaje.“ Predlagateljici je še naložilo plačilo stroškov nasprotne udeleženke v znesku 821,30 EUR, v petnajstih dneh od vročitve sklepa dalje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje do plačila.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila predlagateljica in uveljavljala pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka, napačne uporabe materialnega prava in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlagala spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se njenemu predlogu v celoti ugodi s stroškovno posledico, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v nov postopek.

3. Pritožba je bila vročena nasprotnemu udeležencu, ki nanjo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da - predlagateljica kot zakonita dedinja skupaj z mladoletnim sinom C. C. ni z nobeno listino pristojnega sodišča izkazala, da je v teku zapuščinski postopek po pokojnem edinem direktorju nasprotnega udeleženca in da sta zakonita dediča, - iz navedb nasprotnega udeleženca izhaja, da je družba tudi po smrti poslovodje operativna, ker ima prokurista, ki vodi posle družbe, tako da njeno poslovanje ni ogroženo in ji ne grozi prenehanje. Zaradi odsotnosti poslovodje ni onemogočeno nastopanje nasprotne udeleženke v pravnem prometu, niti trenutni pravni položaj ne vodi v prenehanje družbe.

6. Kot izhaja iz spisovnega gradiva je prvostopenjsko sodišče predlog predlagateljice vročilo v izjavo nasprotnemu udeležencu dne 6. 12. 2021, nasprotni udeleženec pa je na predlog odgovoril z vlogo, ki jo je sodišče prejelo 14. 12. 2021. Izpodbijani sklep je sodišče izdalo 20. 12. 2021, torej istega dne, ko je predlagateljica (zgolj v vednost, ne pa v izjavo) prejela drugopis odgovora nasprotnega udeleženca. Naroka, na katerem bi obravnavalo zadevo, sodišče ni opravilo. Na podlagi časovnega sosledja opisanih procesnih dejanj udeležencev postopka in sodišča je evidentno, da se predlagateljica do navedb nasprotnega udeleženca ni mogla izjaviti.

7. V primeru, da družba z omejeno odgovornostjo nima poslovodje zaradi njegove smrti, ga na predlog imenuje sodišče v nepravdnem postopku (drugi odstavek 50. člena ZGD-1). Pravica udeležencev do izjave pa se v nepravdnem postopku odraža v prvem odstavku 5. člena ZNP-1, po katerem mora sodišče dati udeležencem v postopku možnost, da se izjavijo o navedbah drugih udeležencev, da sodelujejo pri izvajanju dokazov in da razpravljajo o rezultatih celotnega postopka. Izvedba tako predpisanega kontradiktornega postopka je zagotovljena v prvem odstavku 8. člena ZNP-1 z obligatorno obravnavo na naroku, če zakon ne določa drugače. V obravnavanem primeru sodnega imenovanja poslovodje noben zakon ne določa drugače. Na naroku se neposredno opravljajo procesna dejanja strank in sodišča, soočajo navedbe udeležencev o dejanskih vprašanjih glede relevantnih dejstev, ponujeni oziroma izvedeni dokazi in pravna naziranja udeležencev. Na ta način je tudi dosledno zagotovljena ustavna pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Pritožnici pa je bila na zgoraj opisan način kršena pravica do izjave, zato je utemeljen pritožbeni očitek bistvene postopkovne kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. 8. Prvostopenjsko sodišče je predlog za sodno imenovanje poslovodje med drugim zavrnilo, ker naj bi predlagateljica ne izkazala svoje aktivne legitimacije v predmetnem postopku, saj ni predložila nobene listine pristojnega sodišča, iz katere bi izhajalo, da je v teku zapuščinski postopek po pokojnem in da sta s pokojnikovim sinom zakonita dediča. Pritožbena graja, da sodišče sploh ni izvedlo predlaganih dokazov vpogleda v zapuščinski spis, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. III D 2773/2021 in v predlogu priloženo smrtovnico, je utemeljena. Zahteva sodišča, da predloži listino pristojnega sodišča, da je predlagateljica zakonita dedinja (s pokojnikovim sinom), pa nima opore v zakonu. Predlagatelj nepravdnega postopka sodnega imenovanja poslovodje mora namreč po drugem odstavku 50. člena ZGD-1 izkazati pravni interes za predlagano odločitev. Tega pa lahko izkazuje z različnimi dokaznimi sredstvi in ne le z listino pristojnega sodišča, iz katere bi izhajal predlagateljičin status zakonite dedinje. Pritožnica namreč utemeljeno opozarja, da je sklep o dedovanju po pokojnem poslovodji zgolj deklaratorne narave glede na to, da po 132. členu ZD zapuščina na dediče preide s trenutkom zapustnikove smrti.

9. Ker prvostopenjsko sodišče ni postopalo po prvem odstavku 5. člena in prvem odstavku 8. člena ZNP-1, je ostalo odprto vprašanje statusa predlagateljice kot zakonite dedinje, na katerem utemeljuje svoj pravni interes za predlagano odločitev, oporeka pa ji ga nasprotni udeleženec. Predlagateljici bo zato sodišče moralo zagotoviti možnost odgovora na navedbe nasprotnega udeleženca in ji določiti rok zanj, odgovor pa nato vročiti nasprotnemu udeležencu, v izogib morebitnemu nepotrebnemu kopičenju vlog pa skladno s prvim odstavkom 8. člena ZNP-1 izvesti narok in na njem udeležencem postopka dati možnost, da dokončno izkoristijo svojo pravico do izjave.

10. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da ima nasprotni udeleženec prokuristko, ki je vodila in tudi sedaj vodi posle družbe. S tem je zagotovljeno poslovanje družbe in družbi ne grozi prenehanje. Zaradi odsotnosti poslovodje ni onemogočeno nastopanje udeleženca v pravnem prometu, trenutni pravni položaj pa po stališču sodišča ne vodi v prenehanje družbe.

11. Pritožbeno sodišče s takim razlogovanjem ne soglaša, ker je materialnopravno zmotno. Prokurist je zastopnik družbe, ki v njenem imenu izraža voljo tretjim osebam. Njegovo zastopanje temelji na podeljenem pooblastilu družbe. Obseg prokure je določen v 35. členu ZGD-1, ki ne zajema tudi vodenja poslov družbe. Poslovodja pa pooblastilo za zastopanje družbe pridobi na podlagi samega zakona. Poleg funkcije zastopanja družbe poslovodja opravlja tudi funkcijo vodenja družbe, ki se odraža v izvajanju poslovne politike družbe, skrbi za zakonitost njenega delovanja. V tem okviru mu že zakon daje pristojnosti glede razmerij do drugih organov družbe in do samih družbenikov (npr. odločanje o pravici družbenika do informacij in vpogleda – 512. člen ZGD-1, pristojnost za sklic skupščine družbenikov - 508. člen ZGD-1 …). Teh pristojnosti prokurist nima. Materialnopravno zmotno je zato razlogovanje prvostopenjskega sodišča, da potrebe po sodnem imenovanju poslovodje v obravnavanem primeru ni, ker posle družbe vodi prokuristka. Izhajajoč iz doslej obrazloženega je treba opozoriti na povsem jasni določbi drugega odstavka 50. člena ZGD-1, po kateri v primeru, da družba z omejeno odgovornostjo nima poslovodje zaradi njegove smrti in v drugih nujnih primerih, poslovodjo na predlog imenuje sodišče v nepravdnem postopku. Nedelovanje poslovodstva več kot šest mesecev pa je po sedmi alineji prvega odstavka 521. člena ZGD-1 razlog za prenehanje družbe.

12. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Ugotovilo je namreč, da glede na naravo kršitve samo te kršitve ne more odpraviti, saj imata udeleženca postopka pravico do podajanja novih trditev in dokazov. Zato se o bistvenih vprašanjih utemeljenosti predloga (pravnega interesa predlagateljice in primernosti njenega imenovanja, kar vse ji oporeka nasprotni udeleženec) pritožbeno sodišče še ne more dokončno izrekati kljub možnosti razpisa naroka. Meni, da bi v nasprotnem primeru nesorazmerno poseglo v ustavno pravico udeležencev do pritožbe (25. člen Ustave).

13. Izrek o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1.