Jedro

ZFPPIPP ne predvideva prijave in preizkusa pogojne ločitvene pravice, ki jo bo upnik pridobil pod odložnim pogojem, če bo premoženje ponovno prešlo na stečajnega dolžnika in bo upnikova zaznamba sklepa o izvršbi ponovno vpisana v zemljiški knjigi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (razen v delu, ki se nanaša na ugotovitev o delno priznani in delno prerekani terjatvi ter napotitvi na pravdo po prvem dodatnem končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 23. 2. 2019) potrdi.

II. Upnik nosi sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se prijava ločitvene pravice upnika A. A. s. p., na nepremičnini ID znak 000 v deležu do ½ zavrže (1. točka izreka). Nadalje je sklenilo, da se o prerekanih terjatvah ter o tem, kdo mora v drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekanih terjatev odloči tako, kot je navedeno v prvem dodatnem končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 23. 2. 2019, ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa (2. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep je vložil pravočasno pritožbo stečajni upnik E. s. p. Sklep sodišča prve stopnje izpodbija v delu glede zavrženja prijave ločitvenega upnika, torej glede 1. točke izreka. Glede 2. točke izreka pa meni, da bi se morala sklicevati še na prvi dodatni končni seznam ločitvenih pravic z dne 23. 2. 2019. Ne izpodbija pa je v delu, ki se nanaša na ugotovitev o delno priznani in delno prerekani terjatvi ter napotitvi na pravdo po prvem dodatnem končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 23. 2. 2019. Uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu navedlo, da nepremičnina, ki naj bi bila predmet zavarovanja, ni v lasti stečajnega dolžnika. Upnik je v izvršilnem postopku opr. št. VL 50243/2013 pred Okrajnim sodiščem v Grosuplju dosegel zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pri nepremičnini z ID znakom 000-1164/2-0, ki je bila v solasti dolžnika B. B. do ½. Z zemljiškoknjižnim predlogom z dne 23. 1. 2014 je nato C. C. predlagala vknjižbo zaznambe na podlagi sporazuma o priznanju lastninske pravice med zakoncema, ki je bil sklenjen v notarskem zapisu SV-.../2013 z dne 20. 12. 2013. Vknjižba C. C. na solastniškem deležu dolžnika v vrstnem redu zaznambe z začetkom učinkovanja vpisa z dne 17. 12. 2013 je pomenila hkraten izbris zaznambe izvršbe upnika. Upnik je zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj zoper dolžnika že sprožil pravdni postopek pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani opr. št. II P 838/2016, v katerem uveljavlja podrejeni tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti sporazuma kot tudi zahtevek iz naslova izbrisne tožbe, s katerim zasleduje vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Šele v kolikor bo upnikovemu podrejenemu tožbenemu zahtevku ugodeno, bo pridobil ločitveno pravico, saj se bo ponovno vpisala njegova zaznamba izvršbe na nepremičnini ID znak 000-1164/2-0. Upnik bo torej ločitveno pravico pridobil pod odložnim pogojem, če bo to premoženje ponovno prešlo na stečajnega dolžnika in bo njegova zaznamba izvršbe ponovno vpisana. Sodišče prve stopnje zato upniku ni priznalo upravičenja do prijave pogojne ločitvene pravice na premoženju, ki v času prijave ni vključeno v stečajno maso stečajnega dolžnika. Dopuščanje takšnih prijav bi po nepotrebnem obremenjevalo stečajni postopek s preizkušanjem obstoja ločitvenih pravic, ki se ne nanašajo na premoženje stečajne mase, temveč na premoženje, glede katerega obstaja negotovost, ali bo sploh prišlo v stečajno maso (tako tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cst 36/2014). Sodišče prve stopnje je zato prijavo ločitvene pravice na nepremičnini zavrglo na podlagi 274. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPIPPP, upnik pa jo bo lahko vložil, ko se bodo iztekli pogoji za preizkus le-te.

5. Upnik v pritožbi zatrjuje, da je bil pravni posel med zakoncema ničen, saj je nepremično premoženje nastalo v času trajanja zakonske zveze. Trdi, da gre za skupno premoženje zakoncev, glede katerega velja domneva, da je vsak izmed zakoncev lastnik do ½ ter da je bil sporazum o priznanju lastninske pravice med zakoncema sklenjen kot simuliran pravni posel z namenom izigrati stečajnega upnika. Posledično meni, da je nepravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da nepremičnina ni last stečajnega dolžnika, pač pa gre zgolj za to, da stečajni dolžnik kot lastnik še ni vpisan v zemljiški knjigi.

6. Vknjižba stvarne pravice je lahko neveljavna in je mogoče zahtevati njen izbris. Vknjižba je lahko materialnopravno neveljavna zaradi napake zavezovalnega pravnega posla npr. ničnosti pravnega posla. Vendar pa načelo zaupanja v zemljiško knjigo temelji na pravni domnevi, da je vknjiženi lastnik nepremičnine njen resnični lastnik (prvi odstavek 11. člena SPZ). Tudi morebiti neveljavna vknjižba zato, zaradi načela zaupanja v zemljiško knjigo, do trenutka izbrisa oziroma zaznamovanja spora učinkuje kot vknjižba.1 Institut zemljiškoknjižnega prava, ki sanira materialnopravno neveljavnost vpisa v zemljiško knjigo, je izbrisna tožba (243. člen Zakona o zemljiški knjigi; ZZK-1).2

7. Kot izhaja iz prijave terjatve ter ločitvene pravice, je upnik prijavil „pogojno“ ločitveno pravico, ki jo bo pridobil pod odložnim pogojem, če bo premoženje ponovno prešlo na stečajnega dolžnika in bo njegova zaznamba na to premoženje ponovno vpisana v zemljiški knjigi. ZFPPIPP dopušča prijavo pogojnih terjatev v dveh primerih (določenih v drugem odstavku 296. člena in tretjem odstavku 59. člena ZFPPIPP), ne predvideva pa prijave in preizkusa pogojne ločitvene pravice. Postopek preizkušanja ločitvenih pravic je namreč namenjen izrekanju stečajnega upravitelja in upnikov o tem, ali obstoji pravica do prednostnega plačila upnikove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov,3 med tem ko je presoja materialnopravnih razlogov za zatrjevano neveljavnost vknjižbe nepremičnine na podlagi pravnega posla med zakoncema v domeni sodišča, ki odloča o izbrisni tožbi.4 Zaradi absolutnih učinkov stvarnih pravic vprašanja zatrjevane neveljavnosti vknjižbe tudi ni mogoče reševati v stečajnem postopku kot predhodnega vprašanja po 13. členu ZPP. Prav tako pa sodišče v stečajnem postopku ne more odrediti prekinitve postopka (1. točka prvega odstavka 206. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), saj se stvarne pravice na nepremičninah pridobijo oziroma prenehajo šele s trenutkom začetka učinkovanja vpisa v zemljiško knjigo. Glede na oblikovalni učinek vpisov, torej tudi prekinitev postopka, da bi se počakalo na oblikovalno odločbo, ne pride v poštev.5 Šele v primeru uspeha z izbrisno tožbo in vzpostavitvijo prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja bodo izpolnjeni pogoji za prijavo (in preizkus) ločitvene pravice, saj ta vsebuje zahtevek za prednostno poplačilo zavarovane terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice.

8. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da premoženje, ki je predmet prijavljene ločitvene pravice, v času odločanja ni premoženje stečajnega dolžnika in ni vključeno v stečajno maso stečajnega dolžnika ter zato, ob smiselni uporabi 274. člena, prijavo pogojne ločitvene pravice zavrglo. Upnik bo lahko prijavil ločitveno pravico tedaj, ko oziroma če bo nepremično premoženje prišlo v stečajno maso, saj se bodo tedaj iztekli pogoji za preizkus le-te.

9. Iz navedenega je razvidno, da je tudi upnikov očitek zmotne uporabe šestega odstavka 61. člena ZFPPIPP neutemeljen. Ker niso izpolnjeni pogoji za preizkus upnikove ločitvene pravice, je tudi upraviteljeva izjava o prijavi le-te brezpredmetna. Upraviteljeva izjava sama po sebi ne ustvarja pravnih učinkov glede na to, da je sodišče s sklepom o preizkusu terjatev in ločitvenih pravic, prijavo „pogojne“ ločitvene pravice pravilno zavrglo. Prav tako pa upnik tudi ne more uspeti s pritožbenim očitkom glede nejasnega oziroma pomanjkljivega izreka. Iz istega razloga se namreč izpodbijani sklep v 2. točki izreka na upraviteljev prvi dodatni končni seznam ločitvenih pravic ne sklicuje, kar je prav tako pravilno. Nenazadnje pa obrazložitev sodišča prve stopnje vsebuje razloge o vseh odločilnih dejstvih, zato tudi pritožnikov očitek bistvene kršitve določb postopka ni utemeljen.

10. Uveljavljeni pritožbeni razlogi zato niso utemeljeni. Izpodbijani sklep je tudi uspešno prestal pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

11. Upnik, ki so pritožbo ni uspel, nosi sam svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 Tako dr. Miha Juhart, dr. Matjaž Tratnik in dr. Renato Vrenčur: Stvarno pravo, GV Založba, Ljubljana 2007, stran 160 in 161. 2 Mag. Miha Šlamberger: Izpodbijanje v stečaju in izbrisna tožba, Pravna praksa, GV Založba, 2008, št. 13, stran 9 do 11, dr. Matjaž Tratnik, dr. Renato Vrenčur; Izbrisna tožba, Pravna praksa, GV Založba, 2008, št. 33, stran 8 do 9, Renato Vrenčur; Prenovljena ureditev izbrisne tožbe, Podjetje in delo, GV Založba 2010, št. 6 do 7, stran 1387. 3 Ločitvena pravica je pravica upnika do plačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja (prvi odstavek 19. člena ZFPPIPP).

4 Če je vknjižba določene pravice neveljavna iz materialnopravnega razloga, lahko tisti, čigar stvarna ali obligacijska pravica je bila zaradi te vknjižbe kršena (v nadaljnjem besedilu: izbrisni upravičenec), s tožbo (v nadaljnjem besedilu: izbrisna tožba) uveljavlja zahtevek (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe), da sodišče ugotovi neveljavnost te vknjižbe in odloči, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov (prvi odstavek 243. člena ZZK-1).

5 Primerjaj dr. Aleš Galič: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, prva knjiga, GV Založba, 2005, stran 139.