Jedro

Med strankami ni sporno, da je dolžnik po prejemu sklepa o izvršbi prenehal s kršitvami izvršilnega naslova, in je torej svojo obveznost po pravnomočnem sklepu o izvršbi izpolnil. To pa pomeni, da predmetnega izvršilnega postopka za uveljavitev nedenarne terjatve ni več mogoče voditi. Sklep o izvršbi namreč ne daje pravnega varstva upniku tudi za bodoča motilna dejanja, v nedoločenem času po izdaji sklepa o izvršbi. Če bi bilo tako, bi bil namreč izvršilni postopek odprt neomejeno, kar pa ne more biti. Če pa kasneje pride do ponovnega ravnanja dolžnika v nasprotju z izvršilnim naslovom, mora upnik ponovno vložiti nov predlog za izvršbo.

Odločilno je, da je dolžnik svojo obveznost iz izvršilnega naslova izpolnil že po prejemu sklepa o izvršbi, zato sodišče niti nima podlage za postopanje po 226. členu ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 227. člena ZIZ.

Izrek

I. Pritožbi prvega in drugega upnika proti točkama I. in IV. izreka se zavrneta in se sklep v tem delu potrdi.

II. Pritožba družbe A. d.o.o. proti točki III. izreka se zavrne in se sklep v tem delu potrdi.

III. Pritožniki sami krijejo svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo:

I. Predlog upnikov z dne 29. 8. 2018 za izvršitev denarne kazni 10.000,00 EUR, izrečene dolžniku s sklepom o izvršbi, se zavrne.

II. Izvršba v korist upnika B. B. se ustavi.

III. Predlog z dne 29. 11. 2018 za vstop novega upnika, A. d. o. o., se zavrne.

IV. Izvršilni postopek se ustavi.

2. Proti točkama I. in IV. izreka sklepa se iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožujeta prvi in drugi upnik (v nadaljevanju: upnika) po pooblaščencu. Predlagata odpravo izpodbijanega sklepa, nadaljevanje izvršbe in ugoditev predlogu za izrek denarne kazni, podredno pa razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v ponovni postopek, drugi sodnici. Priglašata stroške pritožbe.

3. Proti točki III. izreka sklepa se iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje družba A. d. o. o. po pooblaščenki. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in točko III. izreka spremeni tako, da predlogu za vstop novega upnika v postopek ugodi, podredno pa, da izpodbijano odločitev razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, dolžnici pa naloži v plačilo vse stroške pritožbenega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglaša stroške pritožbe.

4. Na obe vloženi pritožbi je pravočasno odgovoril dolžnik po pooblaščencu in predlagal njuno zavrnitev.

5. Pritožbe niso utemeljene.

6. Pritožbeno sodišče je sklep v izpodbijanih točkah I., III. in IV. izreka preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ.

**_O pritožbah prvega in drugega upnika_**

7. V predmetni zadevi so upniki zoper dolžnika vložili predlog za izvršbo na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe Okrajnega sodišča v Radovljici P 116/2006 z dne 22. 6. 2010 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 3545/2010 z dne 9. 3. 2011. S sodbo je dolžniku prepovedano vsakršno poseganje v služnostno pravico parkiranja, hoje in vožnje z vsemi vozili upnikov C. d. o. o., B. B. in D. D. na nepremičninah parc. št. 1, 2, 3, 4 in 5, vse k.o. X, ter vsakršno poseganje v lastninsko pravico upnika D. D. na nepremičnini parc. št. 6 k. o. X, še posebej pa mu je prepovedana izvedba vsakršnih gradbenih del za rekonstrukcijo ceste „za Verigo“ v Lescah, od križišča s Finžgarjevo ulico do križišča s Šobčevo ulico. Upniki so s predlogom za izvršbo zahtevali takojšnjo opustitev izvajanja gradbenih del in poseganja v služnostno in lastninsko pravico ter tudi vzpostavitev prejšnjega stanja.

8. Sodišče prve stopnje je predlagano izvršbo dovolilo s sklepom z dne 21. 12. 2012. Ugovor dolžnika je bil v delu, ki se nanaša na takojšnjo opustitev izvajanja del ter poseganja v služnost in lastninsko pravico, pravnomočno zavrnjen s sklepom z dne 25. 7. 2013 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani III Ip 4278/2013 z dne 19. 2. 2014. V delu, v katerem se nanaša na izvršbo zaradi vzpostavitve prejšnjega stanja, pa je bil ugovor dolžnika pravnomočno zavrnjen s sklepom z dne 15. 1. 2016 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 581/2016 z dne 30. 3. 2016. 9. V točki I. izreka izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje odločalo o predlogu upnikov z dne 29. 8. 2018 za izvršitev denarne kazni 10.000,00 EUR, izrečene dolžniku s sklepom o izvršbi. Prvi in drugi upnik sta v vlogi z dne 29. 8. 2018 svoj predlog utemeljevala z navedbami, da je dolžnik 28. 8. 2018 s postavitvijo 33 kosov „klin fiks“ prometne signalizacije onemogočil parkiranje upnikom in s tem spet kršil svoje obveznosti iz izvršilnega naslova. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za izvršitev denarne kazni pravilna, vendar iz razlogov, ki so pojasnjeni v nadaljevanju.

10. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je sodišče prve stopnje v točki IV. izreka sklepa z dne 15. 1. 2016 odločalo tudi o predlogu upnikov z dne 13. 3. 2015 za izvršitev denarne kazni, ki je bila dolžniku izrečena s sklepom o izvršbi, in ga kot neutemeljenega zavrnilo. Pojasnilo je, da je bila v točki A.2 izreka sklepa o izvršbi dolžniku na podlagi 226. in 227. člena ZIZ pravnomočno izrečena denarna kazen za primer nespoštovanja prepovedi iz točke A.1 izreka, ki se po uradni dolžnosti izvrši v primeru, če dolžnik ne izpolni obveznosti. Ta v danem primeru predstavlja opustitev in da sodišče izvrši izrečeno denarno kazen zoper dolžnika, mora ugotoviti, da dolžnik po prejemu sklepa o izvršbi dejansko ni prenehal s kršitvami izvršilnega naslova. Za izvršitev denarne kazni zoper dolžnika mora sodišče ugotoviti, da je dolžnik tudi po prejemu sklepa o izvršbi nadaljeval s poseganjem v stvarne pravice upnikov. Ker je dolžnik sklep o izvršbi prejel 24. 12. 2012, so za izvršitev denarne kazni relevantne kršitve izvršilnega naslova, storjene od 24. 12. 2012 dalje. Sodišče prve stopnje je tedaj ugotovilo, da dolžnik po prejemu sklepa o izvršbi ni izvajal nobenih novih gradbenih ali drugih del, namenjenih nadaljevanju ali dokončanju del po projektu, ki bi posegala v stvarne pravice upnikov, in je torej po prejemu sklepa o izvršbi s kršitvami izvršilnega naslova prenehal, zato je predlog upnikov z dne 13. 3. 2015 za izvršitev dolžniku izrečene denarne kazni zavrnilo kot neutemeljen. Upniki teh ugotovitev in odločitve niso izpodbijali, saj se proti omenjenemu sklepu niso pritožili.

11. Glede na pojasnjeno med strankami ni sporno, da je dolžnik po prejemu sklepa o izvršbi prenehal s kršitvami izvršilnega naslova, in je torej svojo obveznost po pravnomočnem sklepu o izvršbi izpolnil. To pa pomeni, da predmetnega izvršilnega postopka za uveljavitev nedenarne terjatve ni več mogoče voditi. Sklep o izvršbi namreč ne daje pravnega varstva upniku tudi za bodoča motilna dejanja, v nedoločenem času po izdaji sklepa o izvršbi (v konkretnem primeru je od prenehanja motilnih ravnanj dolžnika do vložitve predloga upnikov z dne 29. 8. 2018 preteklo skoraj 6 let). Če bi bilo tako, bi bil namreč izvršilni postopek odprt neomejeno, kar pa ne more biti. Če pa kasneje pride do ponovnega ravnanja dolžnika v nasprotju z izvršilnim naslovom, mora upnik ponovno vložiti nov predlog za izvršbo (prim. VSL sklep III Ip 5622/2012 z dne 20. 3. 2013 in VSL sklep II Ip 2994/2018 z dne 6. 2. 2019).

12. Glede na zgoraj obrazloženo je torej odločilno, da je dolžnik svojo obveznost iz izvršilnega naslova izpolnil že po prejemu sklepa o izvršbi, to je leta 2012, zato sodišče niti nima podlage za postopanje po 226. členu ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 227. člena ZIZ in posledično tudi ne za vsebinsko presojo predloga upnikov z dne 29. 8. 2018. Kljub temu, da je sodišče prve stopnje po nepotrebnem opravilo vsebinsko presojo predloga upnikov z dne 29. 8. 2018, to na pravilnost in zakonitost odločitve o zavrnitvi tega predloga glede na zgoraj pojasnjena izhodišča ni v ničemer vplivalo, obširne pritožbene navedbe upnikov v zvezi s tem pa so zato pravno nepomembne in z njimi ne moreta uspeti.

13. V točki IV. izreka sklepa je sodišče prve stopnje odločilo, da se izvršilni postopek ustavi. Odločitev je oprlo na ugotovitve, da so bili upniki pooblaščeni, da sami ali po osebi, ki jo sami izberejo, vzpostavijo prejšnje stanje tako, da bodo svoja služnostna upravičenja lahko nemoteno izvrševali. Za izvršitev sklepa o izvršbi je bil s sklepom z dne 21. 9. 2016 določen izvršitelj G. G., ki je o opravljenih izvršilnih dejanjih sodišče redno obveščal, nazadnje z vlogo z dne 21. 11. 2016, iz katere je razvidno, da je z opravo neposrednih dejanj izvršbe zaključil, s sklepom z dne 4. 9. 2018 pa je bilo pravnomočno odločeno tudi o nastalih izvršilnih stroških. Odkar je izvršitelj zaključil z izvršilnimi dejanji, sodišče vse do 29. 8. 2018 (vloga, s katero sta upnika predlagala izvršitev denarne kazni) ni prejelo nobene druge vloge strank.

14. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da teh ugotovitev sodišča prve stopnje upnika v pritožbi ne izpodbijata. V sicer obširni pritožbi, ki v pretežnem delu povzema vloge strank in odločbe sodišča, jih komentira in z njimi polemizira, upnika konkretizirano in opredeljeno ne trdita, da prejšnje stanje leta 2016 ni bilo vzpostavljeno ali da je stanje po tedaj opravljenih izvršilnih dejanjih izvršitelja na kraju še vedno takšno, da ovira upnika v izvrševanju njunih stvarnih pravic. Ob pojasnjenem in glede na pritožbeno navedbo, da dejanskih sprememb z izjemo postavitve ovir jeseni 2018 (do česar se je pritožbeno sodišče opredelilo že zgoraj) ni bilo, pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da je bila z izvršenimi izvršilnimi dejanji izvršitelja izvršba za vzpostavitev prejšnjega stanja realizirana že konec leta 2016, zato je odločitev o ustavitvi izvršilnega postopka pravilna.

_**O pritožbi družbe A. d. o. o., Lesce**_

15. V točki III. izreka sklepa je sodišče prve stopnje odločalo o z dne 29. 11. 2018 vloženem predlogu za vstop novega upnika, družbe A. d. o. o. Kot je bilo pojasnjeno zgoraj, je dolžnik po prejemu sklepa o izvršbi decembra 2012 prenehal s kršitvami izvršilnega naslova, zaradi česar tega izvršilnega postopka za uveljavitev nedenarne terjatve ni več mogoče voditi in morajo upniki v primeru ponovnega motilnega ravnanja dolžnika v nasprotju z izvršilnim naslovom vložiti nov predlog za izvršbo. V zvezi z izvršbo zaradi vzpostavitve prejšnjega stanja pa je bilo ugotovljeno, da je bila ta realizirana in s tem končana že konec leta 2016. Glede na to, da je bila izvršba z obema dovoljenima izvršilnima sredstvoma zaključena, izvršilni postopek pa ustavljen, že iz tega razloga ni mogoče ugoditi predlogu novega upnika za vstop v postopek. Ob pojasnjenem se kot pravno nepomembne izkažejo vse pritožbene navedbe v zvezi s prenosom solastninske pravice na nepremičnini parc. št. 7 k. o. X, pravočasnosti predloga za vstop novega upnika v postopek in siceršnjo utemeljenostjo predloga, zato se pritožbeno sodišče do njih posebej ne opredeljuje (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

_**Sklepno in o pritožbenih stroških**_

16. Ker so pritožbene navedbe pritožnikov neutemeljene in ker tudi niso podane kršitve, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbe kot neutemeljene zavrnilo in sklep v izpodbijanih točkah I., III. in IV. izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pritožniki s pritožbami niso uspeli, zato sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka (prim. peti odstavek 38. člena ZIZ).