Jedro

Utemeljenost suma zadeva stopnjo verjetnosti, da so bila očitana kazniva dejanja po obdolžencu storjena, ne pa njihove dokazanosti. Gre za nižji dokazni standard od tistega, ki se zahteva za obsodilno sodbo.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Celju, po vložitvi obtožnice zoper obdolženega R. Ž., zaradi kaznivih dejanj: roparske tatvine v sostorilstvu po prvem odstavku 207. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), roparske tatvine po prvem odstavku 207. člena KZ-1, ropa v sostorilstvu po prvem odstavku 206. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1, nadaljevanega kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 204. člena v zvezi s prvim odstavkom 54. člena KZ-1 ter tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1, na podlagi predloga okrožnega državnega tožilstva v Celju z dne 14. 8. 2020, po drugem odstavku 272. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), podaljšal obdolžencu pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Obdolženec se nahaja v priporu od 22. 5. 2020 od 14.05 ure dalje.

2. Zoper sklep o podaljšanju pripora se je pravočasno pritožil obdolženčev zagovornik. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da obdolžencu pripor odpravi oziroma podrejeno, da ga nadomesti z milejšim ukrepom hišnega pripora.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Preizkus izpodbijanega sklepa v luči pritožbenih navedb je pokazal, da ni moč pritrditi pritožniku pri zavzemanju za spremembo izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno zaključilo, da so za podaljšanje pripora še vedno izpolnjeni vsi zakonski pogoji in sicer, da je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil očitana mu kazniva dejanja, da je še vedno ponovitveno nevaren, da je pripor zoper njega neogibno potreben za varnost ljudi, ki je ni mogoče zagotoviti z milejšimi ukrepi in da je pripor kot najhujši poseg v osebno svobodo obdolženca tudi sorazmeren ukrep.

5. Utemeljenost suma zadeva stopnjo verjetnosti, da so bila očitana kazniva dejanja po obdolžencu storjena, ne pa njihove dokazanosti. Gre za nižji dokazni standard od tistega, ki se zahteva za obsodilno sodbo. Ta dokazni standard pa je bil v pritožbeno obravnavanem sklepu tudi po presoji pritožbenega sodišča uspešno argumentiran. Pod točko 5 obrazložitve izpodbijanega sklepa je prvo sodišče izčrpno, s tehtnimi in prepričljivimi razlogi utemeljilo obstoj zahtevanega dokaznega standarda za vsako posamezno obdolžencu očitano kaznivo dejanje. Pri argumentiranju utemeljenega suma za kaznivo dejanje ropa na škodo oškodovanke V. G. je pravilno izhajalo iz njenih izpovedb na zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom 10. 7. 2020 (list. št. 262 do 263), ko je natančno opisala obdolženčevo inkriminirano ravnanje, ki tudi po prepričanju višjega sodišča vsebuje vse znake kaznivega dejanja ropa, ko je obdolženi oškodovanki zagrozil z neposrednim napadom na telo in zoper njo uporabil silo pri jemanju njenih premičnih stvari z namenom protipravne prilastitve. Za uresničitev zakonskih znakov predmetnega kaznivega dejanja ni relevantna okoliščina, da oškodovanka tekom izvrševanja kaznivega dejanja ni pobegnila oziroma kot trdi obramba, da se obdolženca ni bala. Posledice obdolženčeve uporabe sile zoper oškodovanko pa izkazuje tudi njena zdravniška dokumentacija in izvedensko mnenje izvedenca sodnomedicinske stroke, ki ju prvo sodišče ni spregledalo. Sodišče druge stopnje za razliko od pritožnika ne vidi nič spornega v dejstvu, da je preiskovalni sodnik tekom zaslišanja oškodovancem določenih kaznivih dejanj pokazal obdolženčeve fotografije na list. št. 40 spisa. Te fotografije so bile pridobljene na zakonit način, seveda pa v tem primeru ne gre za prepoznavo osebe v smislu določb 242. člena ZKP, pač pa za del izpovedbe priče. Pri ugotavljanju istovetnosti osebe na posnetkih videonadzornih kamer z obdolžencem se je sodišče prve stopnje oprlo na uradne zaznamke o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja policista B. S., ki je po določenih individualnih značilnostih ter obuvalih prepoznal obdolženca. V predmetni fazi kazenskega postopka takšni, tekom predkazenskega postopka pridobljeni dokazi, zadostujejo za oceno, da obstaja večja verjetnost, da je na navedenih posnetkih obdolženec kot pa da ni. Tekom nadaljnjega kazenskega postopka pa bo mogoče dopolniti dokazni postopek z neposrednim zaslišanjem policista ter vpogledom v posnetke varnostnih kamer. Priča S. Š. je na zaslišanju 10. 7. 2020 (list. št. 264 do 265) potrdila, da jo je storilec, ko se je postavila pred njega (z namenom, da mu prepreči odhod iz trgovine z odtujeno robo) odrinil in zbežal iz trgovine, kljub temu, da je imel dovolj prostora, da bi lahko iz trgovine šel mimo nje. To pričevanje torej izkazuje obdolženčevo uporabo sile z namenom, da obdrži ukradene stvari. Prav tako je sodišče prve stopnje uspešno izpostavilo vse relevantne dokaze, ki obdolžencu na ravni zahtevanega standarda dokazujejo storitev vsakega posameznega dejanja iz konstrukcije nadaljevanega kaznivega dejanja tatvine. Podatki o vrednosti odtujenega kolesa znamke KTM v času storitve kaznivega dejanja bodo lahko pridobljeni tekom nadaljnjega kazenskega postopka in niso odločilni za obstoj utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja tatvine na škodo oškodovanke B. S. 6. Pritožniku prav tako ni moč pritrditi, da priporni razlog ponovitvene nevarnosti pri obdolžencu ni izkazan. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo in obrazložilo tako objektivne kot tudi vrsto subjektivnih okoliščin, ki ostajajo od zadnjega odločanja o podaljšanju pripora nespremenjene. Na podlagi teh okoliščin je sodišče prve stopnje utemeljeno sklepalo, da je pri obdolžencu podana realna nevarnost, da bo v primeru odprave pripora na prostosti ponavljal kazniva dejanja, kakršnih je utemeljeno osumljen v predmetni kazenski zadevi. Obramba pri izpodbijanju tozadevnih zaključkov prvega sodišča izhaja iz lastnega prepričanja, da na ravni utemeljenega suma obdolžencu niso dokazana kazniva dejanja ropa in roparskih tatvin, ki pa ga je pritožbeno sodišče zavrnilo že v prejšnji točki obrazložitve. Glede na takšne zaključke pa so povsem utemeljeni prvostopenjski očitki o stopnjevanju teže kaznivih dejanj, ki naj bi jih izvrševal obdolženec ter s tem njegovi večji odločnosti pri kriminalni dejavnosti. Seveda pa ne gre spregledati tudi očitane kriminalne količine izvršene v sorazmerno kratkem časovnem obdobju ter obdolženčevega specialnega povratništva. Trditev, da si bo obdolženec na prostosti poiskal zaposlitev nima nobene dokazne podlage. To bi nenazadnje lahko že storil preden je začel izvrševati sedaj očitana mu kazniva dejanja. Glede na vrednost odtujenih stvari po posameznih točkah obtožnice, se sodišče druge stopnje ne strinja s pritožnikom, da gre za majhne premoženjske vrednosti, s katerimi se človek ne more preživeti, pri čemer je potrebno še upoštevati, da je bila večina dejanj storjena v kratkem časovnem obdobju med 23. 4. in 22. 5. 2020. 7. Sodišče druge stopnje se strinja s stališčem prvostopenjskega sodišča pod točko 7 obrazložitve, da je pripor zoper obdolženca še vedno neogibno potreben in z vidika zagotovitve varnosti ljudi, glede na visoko stopnjo ogrožanja, še vedno nujen in sorazmeren ukrep. Pri sorazmernosti gre ponovno izpostaviti sedaj obravnavano kriminalno količino ter težo kaznivih dejanj, ki se izraža tudi v predpisanih kaznih. Iz obrazložitve sklepa določno izhaja, da je v konkretnem primeru varnost ljudi ogrožena do te mere, da odtehta poseg v obdolženčevo pravico do osebne svobode in da te nevarnosti ni mogoče odpraviti s kakšnim milejšim ukrepom.

8. Ker sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe ni zasledilo kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je pritožbo obdolženčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno.

9. Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za pritožbo zoper sklep o podaljšanju pripora po tarifni številki 74013 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah, odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.