Jedro

Določba šestega odstavka 481. člena ZGD-1 se navezuje izključno na situacijo iz četrtega odstavka, ko pri uveljavitvi predkupne pravice več družbenikov izrazi pripravljenost kupiti isti poslovni delež. Ne more pa ta določba predstavljati posebnega, od predkupne pravice neodvisnega razloga za omejitev razpolagalnega upravičenja prodajalca.

Kadar želi družbenik prodati svoj poslovni delež drugemu družbeniku in družbena pogodba ne določa predkupne pravice, je pri prodaji prost. Torej v takšnem primeru sploh ni dolžan poslati družbenikom obvestila o nameravani prodaji

Izrek

1. Pritožbi toženih strank se ugodi in se izpodbijana sodba v I. in III. točki izreka v celoti ter v II točki izreka delno glede odločitve o pravdnih stroških spremeni tako, da se pravilno glasi: » Tožbeni zahtevek tožečih strank B. A., V. v. 100, S., S. R., J. 2/b, O., J. S., G. v. 7, M. P., K. S., V. 7, M. P. in J. Ž., K. v. 39/a, N. m., ki se glasi: Notarski zapis pogodbe o prodaji poslovnih deležev notarja A. V. opr. št. SV 119/2008 z dne 08. 04. 2008 se razveljavi.

Tožena stranka R. D., rojena M., EMŠO 000000000000, S. G. 24, N. m., je dolžna s tožečimi strankami B. A., S. R., J. S., K. S. in J. Ž. ter toženo stranko J. A. skleniti notarski zapis skupne pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža zap. št. 52616 v družbi K. d.o.o. N. m. v sodnem/poslovnem registru vknjiženih pod vložno številko 10320100 v nominalni vrednosti 834,58 EUR, ki predstavlja 2,0833% osnovnega kapitala družbe, na podlagi katere bodo B. A., S. R., J. S., K. S., J. Ž. ter J. A. postali imetniki poslovnega deleža skupaj po nedoločenih deležih, in sicer po pogojih svoje ponudbe z dne 31. 01. 2008 za skupni znesek kupnine 2.920,00 EUR v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

Tožena stranka B. K., EMŠO 000000000000, V. B. 58, V. B. je dolžan s tožečimi strankami B. A., S. R., J. S., K. S. in J. Ž. ter toženo stranko J. A. skleniti notarski zapis skupne pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža zap. št. 52621 v družbi K. d.o.o. N. m. v sodnem/poslovnem registru vknjiženih pod vložno številko 10320100 v nominalni vrednosti 1.669,17 EUR, ki predstavlja 4,1667% osnovnega kapitala družbe, na podlagi katere bodo B. A., S. R., J. S., K. S., J. Ž. ter J. A. postali imetniki poslovnega deleža skupaj po nedoločenih deležih, in sicer po pogojih svoje ponudbe z dne 03. 02. 2008 za skupni znesek kupnine 6.260,00 EUR v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

Tožene stranke so dolžne tožečim strankam plačati vse njihove pravdne stroške, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka sklepa o stroških do plačila, v 15 dneh, da ne bo izvršbe s e z a v r n e. Tožeče stranke družba K., d.o.o., B. A., S. R., J. S., K. S., in J. Ž., so dolžne toženim strankam R. D., B. K., in J. A., povrniti njihove pravdne stroške v znesku 1.265,55 EUR v 15 dneh od prejema te sodbe, od poteka tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.«

2. Tožeče stranke B. A., S. R., J. S., K. S., J. Ž. ter J. A. so dolžne toženim strankam R. D., B. K. in J. A. povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 337,09 EUR v 15 dneh od prejema te sodbe, od poteka tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

3. Pritožba tožnikov zoper sklep o stroških se zavrže. 4. Tožniki sami nosijo svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

: Tožniki so s tožbo zahtevali razveljavitev pogodbe o prenosu poslovnih deležev (s katero sta prva toženka in drugi toženec svoja poslovna deleža odplačno prenesla na tretje toženko) ter sklenitev pogodbe o prenosu teh poslovnih s tožniki in tretjo toženko. Tožbeni zahtevek so utemeljevali na kršitvi predkupne pavice po 481. členu ZGD-1. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku pretežno ugodilo, razveljavilo izpodbijano pogodbo o prenosu deležev in odločilo, da morata prva toženka in drugi toženec kot prodajalca skleniti z drugo do šesto tožnikom in tretjo toženko skupno pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža, na podlagi katere bodo vsi kupci po tej pogodbi postali imetniki prodanega deleža skupaj po nedoločenih poslovnih deležih (I. točka izreka). Tožbeni zahtevek je zavrnilo le glede prve tožnice, družbe K. d.o.o. (II. točka izreka). Glede stroškov postopka je odločilo, da jih morajo od 2 - 6 tožnikom glede na dosežen uspeh plačati tožene stranke (III. točka izreka); prva tožnica pa nosi sama svoje pravdne stroške (II. točka izreka).

Zoper sodbo so v delu, v katerem je bilo ugodeno tožbenemu zahtevku in odločeno o stroških postopka, vložili pritožbo toženci zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču so predlagali, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti zavrne tožbeni zahtevek, vsem tožečim strankam pa naloži v plačilo stroške postopka oziroma podrejeno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbo so vložili tudi tožniki, in sicer zoper III. točko izreka (sklep o stroških) in pritožbenemu sodišču predlagali, da sodbo v tem delu spremeni, tako da tožnikom kot potrebne prizna tudi tiste priglašene stroške, ki jim jih sodišče prve stopnje pri odmeri ni priznalo.

Pritožba tožencev je bila vročena tožnikom, pritožba tožnikov pa tožencem. Tožniki so na pritožbo tožencev odgovorili in predlagali njeno zavrnitev.

Glede pritožbe tožencev Pritožba je utemeljena.

Očitane bistvene kršitve določb postopka po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP niso podane. Razlogi sodišča prve stopnje so jasni in niso med seboj v nasprotju, sodišče pa se je tudi opredelilo do vseh pravno relevantnih navedb tožencev. Tudi izrek je razumljiv, saj vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe, ki naj bi jo pravdne stranke (razen prve tožnice) sklenile.

Pritrditi pa je treba pritožbi, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. Sodišče je ugotovilo, da sta prva toženka in drugi toženec vsem pravdnim strankam poslala obvestilo, da nameravata prodati svoj poslovni delež, zato naj se izjasnijo o uveljavljanju predkupne pravice. Potem ko so tožniki poslali obvestilo, da želijo uveljaviti predkupno pravico, pa sta prva toženka in drugi toženec poslovni delež prodala le eni izmed družbenic družbe – tretji toženki.

Ob tako ugotovljenih odločilnih dejstvih, je sodišče najprej pravilno ugotovilo, da v obravnavanem primeru tožniki niso bili predkupni upravičenci pri prodaji poslovnega deleža, saj je bil kupec poslovnega deleža obstoječi družbenik. ZGD-1 v četrtem odstavku 481. člena ureja (dispozitivno) predkupno pravico le v razmerju do tretjih oseb, družbena pogodba pa v konkretnem primeru (priloga A23) ni predvidela predkupne pravice v primeru prenosov poslovnih deležev med obstoječimi družbeniki.

Zmoten pa je nadaljnji sklep sodišča, da v takšni situaciji, ko družbeniki sicer ne morejo uveljaviti predkupne pravice, je pa prodajalec obvestilo o nameravani prodaji vseeno naslovil na vse družbenike, iz določbe šestega odstavka 481. člena ZGD-1 izhaja, da lahko poslovni delež proda le vsem skupaj. Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da nastopi v takšnem primeru zakonsko določena omejitev razpolagalnega upravičenja prodajalca. V zvezi s tem pritožba pravilno opozarja, da se določba šestega odstavka 481. člena ZGD-1 navezuje izključno na situacijo iz četrtega odstavka, ko pri uveljavitvi predkupne pravice več družbenikov izrazi pripravljenost kupiti isti poslovni delež. Ne more pa ta določba predstavljati posebnega, od predkupne pravice neodvisnega razloga za omejitev razpolagalnega upravičenja prodajalca.

Kadar želi družbenik prodati svoj poslovni delež drugemu družbeniku in družbena pogodba ne določa predkupne pravice, je pri prodaji prost. Torej v takšnem primeru sploh ni dolžan poslati družbenikom obvestila o nameravani prodaji, kar je bilo v sodni praksi že razčiščeno (prim. sklep VSK I Cpg 124/2000 z dne 28. 09. 2000 in sodbo in sklep VSL I Cpg 385/2001 z dne 28. 03. 2001). Nelogično bi torej bilo, da bi se v slabši položaj postavil, če obvestilo kljub temu pošlje, morebiti samo zato, da ugotovi, kakšne so namere družbenikov, če bi se odločil prodati poslovni delež tretji osebi. Takšno obvestilo ne more samo po sebi konstruirati predkupne pravice družbenika ali celo odkupne pravice, kot so to predlagali tožniki. Na to situacijo ZGD-1 ne veže posebnih posledic, zato je treba uporabiti splošna obligacijskopravna pravila.

Pri tem se sicer le navidezno kot pravno odločilno postavi na prvi stopnji sporno vprašanje pravne narave obravnavanega obvestila (ali gre za zavezujočo ponudbo). Tudi sicer bi po presoji pritožbenega sodišča obvestilo o nameravani prodaji v obravnavanem primeru le stežka opredelili kot zavezujočo ponudbo po 22. členu OZ (o naravi tega obvestila prim. sodbo III Ips 59/97 z dne 27. 08. 1998). Iz obvestila namreč jasno izhaja, da prva toženka in drugi toženec nista predlagala sklenitve pogodbe, temveč sta želela le izvedeti, ali bi glede na pogoje prodaje, družbeniki uveljavili predkupno pravico.

Ob podrobnejšem pregledu pa se izkaže, da pravna narava tega obvestila za obravnavani spor pravzaprav ni odločilna. Tudi če bi se obvestilo namreč štelo za zavezujočo ponudbo, na tej obligacijskopravni podlagi ni mogoče utemeljiti oblikovalnega tožbenega zahtevka za razveljavitev pogodbe, sklenjene samo z enim izmed sprejemnikov (družbenikov). Res je sicer, da zavezujoča ponudba veže ponudnika (25. člen OZ) in da je s sprejemom takšne ponudbe pogodba sklenjena (21. člen OZ). Vendar daje sprejem in sklenitev pogodbe sprejemniku (sopogodbeniku) zgolj upravičenje, da zahteva (vtožuje) izpolnitev pogodbe. Ne more pa zahtevati razveljavitve pogodbe, ki je bila sklenjena kasneje in zaradi katere ponudnik prvotno sklenjene pogodbe ne more več izpolniti. Okoliščina, da ponudnik ne more izpolniti pogodbe, ima lahko za posledico zgolj odškodninsko odgovornost zaradi neizpolnitve pogodbe, pa še to le v primeru, če bi bilo mogoče šteti obvestilo o nameravani prodaji poslovnega deleža za zavezujočo ponudbo ali če bi bile podane predpostavke za neresna pogajanja (drugi odstavek 20. člena OZ).

Materialnopravna posledica, ki jo je sodišče prve stopnje pripisalo šestemu odstavku 481. člena ZGD-1, iz tega zakona ne izhaja, prav tako ne izhaja iz splošnih obligacijskopravnih pravil. Obvestilo o nameravani prodaji ne more samo po sebi predstavljati samostojnega razloga za omejitev prenosljivosti poslovnega deleža in utemeljiti posebnega razloga izpodbojnosti pogodbe, ki ni bila sklenjena z vsemi naslovniki obvestila. Če so preostali družbeniki, s katerimi pogodba ni bila sklenjena, smatrali obvestilo o nameravani prodaji za zavezujočo ponudbo, ki so jo z odgovorom sprejeli, bi lahko zahtevali izpolnitev pogodbe, če to ne bi bilo več mogoče, pa odškodnino. Drugega posebnega (izpodbojnega) upravičenja družbenikom, ki niso predkupni upravičenci, zakon ne daje.

Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo (358. člen ZPP).

Sprememba sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka je narekovala tudi spremembo odločitve o stroških postopka iz III. kot tudi iz II. točke izreka. Ker so vsi tožniki v celoti izgubili pravdo, so dolžni tožencem povrniti njihove potrebne stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP). Ti so odmerjeni v skladu s stroškovnikom tožencev, odvetniško in taksno tarifo. Pritožbeno sodišče je tožencem priznalo: 400 točk za odgovor na tožbo, 400 točk za prvo pripravljalno vlogo, 300 točk za drugo pripravljalno vlogo, 200 točk za tretjo pripravljalno vlogo, 400 točk za narok z dne 25. 09. 2009, 60 točk za odsotnost iz pisarne v času poti, 20% povečanja zaradi zastopanja treh strank, 2% mat. str. do 1000 točk in 1% mat. str. nad 1000 točk, 20 % DDV, kilometrino (2x53km x 0,37 EUR) za narok v znesku 39,22 EUR, in sodno takso za odgovor na tožbo v znesku 45,90 EUR. Ni pa pritožbeno sodišče priznalo: 500 točk za odgovora na predlog za izdajo začasne odredbe (ta vloga po ZIZ sploh ni predvidena, zato ti stroški niso bili potrebni), 875 točk za odgovor na pritožbo zoper sklep o začasni odredbi (o teh stroških je že bilo pravnomočno odločeno s sklepom I Cpg 117/2009 z dne 18. 03. 2009), 450 točk za posvete in končno poročilo strankam (ti stroški so zajeti v stroške za sestavo vlog). Preračunani stroški ob vrednosti odvetniške točke 0,459 EUR znašajo skupaj 1.265,55 EUR, kar so tožniki dolžni tožencem plačati v roku 15 dni od prejema te sodbe, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila.

Pritožbeno sodišče je odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka. Toženci so s pritožbo v celoti uspeli, zato jim morajo tožniki (od 2 - 6) povrniti tudi stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP), posebni stroški v zvezi z utemeljeno pritožbo zoper odločitev o stroških, ki je zajeta v II. točki izreka sodbe sodišča prve stopnje pa tožeči stranki niso nastali, zato jih pritožbeno sodišče ni naložilo v plačilo prvo tožeči stranki. Stroški pritožbe znašajo 500 točk, 2% mat. str., 20% povečanje za tri stranke in 20% DDV (stroškov sodne takse toženci niso priglasili). Pritožbeni stroški ob vrednosti odvetniške točke 0,459 EUR znašajo tedaj 337,09 EUR, kar so 2 - 6 tožniki dolžni tožencem plačati v roku 15 dni od prejema te sodbe, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila.

Glede pritožbe tožnikov zoper sklep o stroških Ker je pritožbeno sodišče na pritožbo tožencev spremenilo sodbo sodišča prve stopnje, s tem pa glede na dosežen uspeh tudi odločitev o pravdnih stroških, ki so jih po pravnomočni sodbi dolžni plačati tožniki, je odpadel pravni interes tožnikov za odločanje o pritožbi zoper sklep o stroških. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožnikov zavrglo kot nedovoljeno (prvi odstavek 351. člena ZPP), posledično pa tudi o pritožbenih stroških odločilo tako, kot izhaja iz točke 4. izreka te odločbe.