Jedro

Za vse oblike gospodarskih družb velja, da pooblaščenec pridobi in izgubi pooblastila po volji pooblastitelja. Časovne meje nastanka in prenehanja pooblastila niso vezane na čas vpisa v sodni register.

Tako ima po 413. členu ZGD poslovodja pravico predlagati vpis v sodni register, čeprav tam še ni vpisan kot pooblaščena oseba.

Če zahteva tožeča stranka ob izbrisu firme iz sodnega registra tudi plačilo odškodnine po drugem odstavku 23.člena zakona o gospodarskih družbah, mora za to zavarovanje odškodninskega zahtevka predlagati začasno odredbo iz 265. člena ZIP za zavarovanje denarne terjatve.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožena stranka nosi sama svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je zavrnilo ugovor tožene stranke zoper začasno odredbo, s katero je prvostopno sodišče prepovedalo toženi stranki oglaševanje svojih storitev pod firmo AS d.o.o. dokler ne bo pravnomočno končan pravdni postopek o opustitvi in izbrisu navedene firme. Zoper sklep sodišča prve stopnje se je tožena stranka pravočasno pritožila. V pritožbi navaja, da pooblaščenec tožeče stranke nima veljavnega pooblastila, ker ga ni podpisala v sodnem registru vpisana direktorica A.A. in da je prvostopno sodišče napačno utemeljilo izpodbijani sklep s neresničnim sedežem tožnice v Mariboru. Nadalje tožena stranka navaja, da zahtevek ni verjetno izkazan, prav tako pa tudi ni izkazana nenadomestljiva škoda, saj je tožeča stranka bistveno manjša in manj uspešna firma, kot tožena stranka.

Pritožba ni utemeljena.

Najprej je potrebno ugotoviti, da je pritožbeno sodišče v sporu med istima strankama o plačilu zneska 7,024.885,00 sit s sklepom, ugotovilo, da je B.B. dne 11.2.1994 prenehalo poslovodstvo pri tožeči stranki, kar pa ni bilo izvedeno v sodnem registru. Že v citirani sodni odločbi pritožbenega sodišča je bilo ugotovljeno, da za pravni institut zastopanja veljajo splošna določila členov 84 do 98 Zakona o obligacijskih razmerjih in posebna določila Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) za posamezne oblike družb. Za vse oblike gospodarskih družb velja, da pooblaščenec pridobi in izgubi pooblastila po volji pooblastitelja. Časovne meje nastanka in prenehanja pooblastila niso vezane na čas vpisa v sodni register. Tako ima po 413. členu ZGD poslovodja pravico predlagati vpis v sodni register, čeprav tam še ni vpisan kot pooblaščena oseba. V konkretnem primeru bi napačno pravno stališče tožene stranke in A.A. pomenilo, da bi njena bivša firma še danes ne mogla brez nje sklepati pravnih poslov, nastopati pred sodišči itd. Glede na ugotovljeno je ponavljanje pravno napačnega stališča tožene stranke o pravicah nekdanje direktorice A.A. neuspešno.

Pritožba tudi neutemeljeno očita prvostopnemu sodišču, da je oprlo sklep na ugotovitev, da imata obe stranki sedež na istem naslovu v Mariboru. Take navedbe v izpodbijanem sklepu ni, poleg tega pa tudi zadošča za verjetno izkazani zahtevek, da imata gospodarski družbi s podobno firmo sedež v Republiki Sloveniji. Tudi glede ostalih pritožbenih navedb se v izogib ponavljanja, pritožbeno sodišče sklicu na pravilne dejanske in pravne ugotovitve prvostopnega sodišča. Glede smiselne trditve pritožbe, da škoda ni nastala, je še dodati: Tožeča stranka je predlagala, sodišče pa izdalo začasno odredbo za zavarovanje nedenarne terjatve. V tej zvezi termin "nenadomestljiva škoda" ni razumeti kot škodo, ki se po določilih o škodi v zakonu o obligacijskih razmerjih lahko povrne tudi kot odškodnina. Če bi se tožeča stranka poslužila pravice iz 2. odst. 23. člena zakona o gospodarskih družbah in poleg izbrisa firme zahtevala tudi plačilo odškodnine - bi morala za to zavarovanje odškodninskega zahtevka predlagati začasno odredbo iz 265. člena ZIP. Zakonodajalec je v 2. odst. 267. člena ZIP zavaroval tiste interese oz. škodo, ki se ne more izraziti kot odškodnina. Prav tako škodo pa je tožeča stranka z listinami, ki kažejo, da v poslovanju na trgu že prihaja do pomot zaradi podobnosti firm - izkazala, prvostopno sodišče pa povzelo v obrazložitev izpodbijanega sklepa.

Izrek o stroških temelji na členu 14 ZIP v zvezi s členi 166 in 154/I ZPP.