15. 5. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata 24. aprila 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 570/2003 z dne 28. 10. 2004 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju št. Cp 167/2002 z dne 27. 3. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V pravdnem postopku je tožnik s tožbo proti pritožniku (v pravdi tožencu) zahteval ugotovitev, da je oporočni dedič vsega premoženja po tožnikovem in pritožnikovem dedu in naj se pritožniku s sodbo naloži, da je dolžan tožniku izročiti nepremičnine, ki so pripadale zapustniku (gre za zaščiteno kmetijo). Ob prvem odločanju sta sodišči prve in druge stopnje zahtevku ugodili, saj sta ugotovili, da je bila tožba vložena znotraj zastaralnega roka ter da je pokojni ded z oporoko res zapustil vse premoženje tožniku. Vrhovno sodišče je sodbi nižjih sodišč razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje z navodilom, naj ugotovi, ali je tožnik v času prevzema kmetije imel namen obdelovati kmetijsko zemljišče z osebnim delom, kar je bilo pravno pomembno glede na določbe Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (Uradni list SRS, št. 26/73 in nasl. – ZDKZ), ki jih je bilo treba v tem primeru uporabiti. Ob ponovnem odločanju je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek tožnika, saj je ugotovilo, da takega namena ni imel. Vendar je pri odločanju o pritožbi tožnika Višje sodišče sprejelo drugačno stališče in je sodbo prve stopnje spremenilo tako, da je zahtevku ugodilo, saj je presodilo, da je glede na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-76/97 z dne 17. 6. 1999 (Uradni list RS, št. 54/99 in OdlUS VIII, 154), s katero je bil razveljavljen 26. člen Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 70/95 – v nadaljevanju ZDKG), treba dopustnost dedovanja tožnika presojati po določbah ZDKG. To odločitev je z izpodbijano sodbo potrdilo tudi Vrhovno sodišče.

2.V ustavni pritožbi pritožnik izraža nestrinjanje z navedeno odločitvijo sodišč. Zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ker naj bi bilo odločanje sodišč "enostransko in nepopolno". Sodiščema očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka, zmotno ugotovitev dejanskega stanja in zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da ni pasivno legitimiran za tožbo, ker v zapuščinskem postopku ni nastopal kot dedič, pač pa kot prevzemnik. Trdi, da je tožnik gotovo vedel za oporoko. Nadalje pritožnik navaja motivacijo tožnika za pozno vložitev tožbe in zakaj bi ga izročitev kmetije bratu močno prizadela. Pritožnik polemizira s stališči sodišč o zastaranju pravice dediča zahtevati zapuščino.

B.

3.V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Zato ustavne pritožbe ni mogoče utemeljiti z navedbami, ki po vsebini pomenijo zgolj nestrinjanje z uporabo prava in z dokazno oceno sodišča.

4.Pritožnik sodiščem očita kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave smiselno zato, ker naj ga ne bi obravnavala enakopravno v razmerju do druge stranke. Ta trditev pritožnika je pavšalna in neizkazana, zato je Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti. Dejstvo, da se pritožnik z odločitvijo ne strinja, pa ne zadošča za sklep o kršitvi pravice iz 22. člena Ustave.

5.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: namestnik predsednice senata Jože Tratnik ter člana dr. Janez Čebulj in dr. Franc Grad. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča, razen sodnici mag. Mariji Krisper Kramberger, ki je bila v zadevi izločena. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Namestnik predsednice senata

Jože Tratnik